SiolNET. Novice Svet
0,71

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Nemčija prvič priznala, da je v Namibiji zagrešila genocid

0,71

termometer

Heiko Maas
"Zdaj bomo te dogodke uradno označevali, kar so z današnje perspektive − tudi genocid," je izjavil nemški zunanji minister Heiko Maas. Foto: Reuters

Nemčija je danes prvič priznala, da je med kolonizacijo Namibije v začetku prejšnjega stoletja zagrešila genocid. Ob tem je tej afriški državi obljubila za več kot milijardo evrov finančne pomoči. Namibija je nemško priznanje pozdravila kot korak v pravo smer.

Nemški kolonialisti so v pokolih v letih 1904−1908 pobili več deset tisoč pripadnikov domorodnih ljudstev Herero in Nama. Zgodovinarji te pokole označujejo za prvi genocid 20. stoletja.

Berlin je v preteklosti priznal, da so se med kolonizacijo Namibije zgodila grozodejstva, a je zavračal izplačilo neposrednih reparacij.

"Zdaj bomo te dogodke uradno označevali, kar so z današnje perspektive − tudi genocid," je danes izjavil nemški zunanji minister Heiko Maas.

Pozdravil je dogovor z Namibijo, dosežen po petih letih pogajanj, o dogodkih na ozemlju, ki je bilo po nemško okupaciji od leta 1884 do leta 1915. "V luči zgodovinske in moralne odgovornosti Nemčijo prosimo za odpuščanje Namibijo in potomce žrtev za zagrešena grozodejstva," je dejal Maas.

Nemčija bo v 30 letih plačala 1,1 milijarde evrov pomoči

Ob tem je napovedal, da bo Nemčija podprla obnovo in razvoj Namibije s finančnim programom v višini 1,1 milijarde evrov. Po navedbah virov blizu pogajanjem bodo sredstva izplačana v 30 letih, namenjena pa bodo predvsem potomcem ljudstev Herero in Nama.

Namibija je nemško priznanje pozdravila kot korak v pravo smer. "Priznavanje Nemčije, da je bil zagrešen genocid, je prvi korak v pravo smer," je sporočil tiskovni predstavnik namibijskega predsednika Hagea Geingoba.

Namibija se je med nemško kolonizacijo imenovala Nemška jugozahodna Afrika, nato je bila 75 let del Južne Afrike, neodvisna pa je postala leta 1990.

Nemci ubili najmanj 70 tisoč ljudi

Med nemško kolonizacijo so napetosti vrhunec doživele leta 1904, ko so se pripadniki ljudstva Herero, ki so ostali brez živine in zemlje, uprli, kmalu za njimi pa se je uprlo tudi ljudstvo Nama. Nemške sile so vstajo zatrle.

V bitki pri Waterbergu avgusta 1904 je pred nemškimi silami v puščavo Kalahari zbežalo okoli 80.000 Hererov, med katerimi so bili tudi ženske in otroci. Le okoli 15.000 jih je preživelo.

Nemški general Lothar von Trotha, ki je bil napoten v Namibijo za zatrtje upora, je ukazal iztrebljenje teh dveh ljudstev. V letih 1904-1908 je bilo ubitih najmanj 60.000 Hererov in okoli 10.000 Namov.

Kolonialni vojaki so izvajali množične usmrtitve, izganjali moške, ženske in otroke v puščavo, kjer jih je na tisoče umrlo od žeje, ter postavljali koncentracijska taborišča.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin