Ponedeljek, 16. 9. 2024, 7.19
2 meseca
Nemčija ponovno uvaja nadzor na vseh kopenskih mejah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,22
Na nemških mejah bodo naslednjih šest mesecev preverjali potnike, ki bodo v državo prispeli iz sosednjih Belgije, Francije, Danske, Nizozemske in Luksemburga. Na fotografiji vidimo nemška policista na meji s Francijo.
Nemčija od danes začasno znova izvaja nadzor na vseh kopenskih mejah. Sicer je bil že do zdaj v veljavi na meji z Avstrijo in še tremi državami, po nizu napadov in razgreti razpravi o priseljevanju ga je Berlin zdaj razširil še na preostalih pet sosednjih držav. Te z ukrepom niso zadovoljne, znova je slišati opozorila o koncu schengna.
Na nemških mejah bodo naslednjih šest mesecev preverjali potnike, ki bodo v državo prispeli iz sosednjih Belgije, Francije, Danske, Nizozemske in Luksemburga. Podoben nadzor je Nemčija že oktobra lani uvedla na mejah s Poljsko, Češko in Švico ter je že od septembra 2015 v veljavi na meji z Avstrijo.
Migracije in zaščita pred terorizmom
Notranja ministrica Nancy Faeser je kot razlog za širitev nadzora na vse sosednje države pred tednom dni navedla omejevanje nedovoljenih migracij in zaščito notranje varnosti pred aktualnimi grožnjami, ki jih predstavljata islamistični terorizem in čezmejni kriminal.
Znotraj območja schengna je sicer mogoče nadzor zaradi določenih groženj uvesti za obdobje šestih mesecev z možnostjo podaljšanja, a ne za več kot skupno dve leti. V Bruslju so v odzivu ponovili stališče, da mora biti to nujen in sorazmeren ukrep.
Razlog za širitev nadzora na vse sosednje države sta po nemških trditvah omejevanje nedovoljenih migracij in zaščita notranje varnosti pred aktualnimi grožnjami, ki jih predstavljata islamistični terorizem in čezmejni kriminal.
Nancy Faeser je v nedeljo predstavila nekaj podrobnosti o načrtovanih ukrepih. Izvajali bodo ciljno usmerjeni nadzor, prilagojen glede na trenutne varnostne zahteve, notranje ministrstvo pa želi doseči, da bi nadzor čim manj prizadel ljudi v obmejnih regijah, dnevne migrante in gospodarstvo.
Več držav ob tem zanima, kakšna bo obravnava prosilcev za azil, zlasti tistih, za katere bi se izkazalo, da so zanj že zaprosili v drugi državi. Te namerava Nemčija tja čim prej vrniti.
Avstrijci ne bodo sprejemali zavrnjenih prosilcev za azil
Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je zagotovil, da ne bodo sprejemali zavrnjenih prosilcev ali migrantov. Poljski premier Donald Tusk je menil, da gre za nesprejemljiv ukrep, odgovor na težave z migranti pa ni uvajanje nadzora na mejah, temveč večja vključenost držav v varovanje zunanjih meja EU. Podobne skrbi deli Grčija.
Glede vprašanja obravnave prosilcev za azil nemškim strankam prejšnji teden ni uspelo najti skupnega jezika, saj je opozicija zahtevala celovito zavračanje prosilcev, kar je koalicija zavrnila. V razpravi o spremembah migracijske in azilne politike, ki je znova prišla v ospredje po napadu v mestu Solingen, je Scholz obenem tudi poudaril, da Nemčija potrebuje usposobljene priseljence.
