Petek, 12. 9. 2025, 6.36
12 ur
Nekdanji predsednik Brazilije Bolsonaro obsojen na 27 let zapora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,74
Nekdanjemu stotniku brazilske vojske Jairu Bolsonaru je grozila 43-letna zaporna kazen. Obtožbe zanika in vztraja, da so bile volitve 2022 lažne, vendar v svoji karieri ni nikoli skrival občudovanja vojaške diktature, med katero je od leta 1964 in 1985 umrlo in izginilo več sto Brazilcev.
Brazilsko vrhovno sodišče je pozno sinoči nekdanjega predsednika države Jaira Bolsonara obsodilo na 27 let zaporne kazni zaradi načrtovanja državnega udara, potem ko je leta 2022 izgubil predsedniške volitve proti Luisu Inaciu Luli da Silvi, poročajo agencije. ZDA so zaradi obsodbe zaveznika Donalda Trumpa že napovedale odgovor.
Odločitev o obsodbi je s štirimi glasovi proti enemu sprejelo pet članov vrhovnega sodišča in 70-letni Bolsonaro je postal prvi nekdanji predsednik Brazilije, ki je bil obsojen zaradi napada na demokracijo v državi, ki se je od leta 1889 soočila s 15 državnimi udari in poskusi državnih udarov, navaja New York Times.
Obsojen je bil zaradi organizacije državnega udara, sodelovanja v oboroženi kriminalni organizaciji, poskusa nasilne ukinitve demokracije in poškodovanja državne lastnine.
Vrhovno sodišče je obsodilo tudi sedem Bolsonarovih sodelavcev, med njimi njegovega podpredsednika, ministra za obrambo in poveljnika vojne mornarice, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Oblast za vsako ceno
Tožilstvo je dokazalo, da je Bolsonaro s svojimi sodelavci več mesecev spodkopaval zaupanje v brazilski volilni sistem, nato pa poskušal ostati na oblasti z napadom svojih privržencev na državne ustanove in vojaškim prevzemom oblasti.
Načrt je predvideval tudi usmrtitev da Silve, podpredsednika Brazilije Geralda Alckmina in sodnika vrhovnega sodišča Alexandrea Moralesa.
Bolsonarova obsodba je temeljila na številnih dokazih, ki so pokazali, da sta on in njegov notranji krog več mesecev spodkopavala zaupanje volivcev v brazilski volilni sistem, nato pa po tesnem porazu na volitvah konec leta 2022 poskušala najti načine, da bi se obdržal na oblasti, poroča New York Times.
ZDA bi se rade vmešale
Bolsonarov zaveznik, predsednik ZDA Donald Trump, ki je pregon označil za lov na čarovnice, je obsodbo označil za grozno odločitev, ki je zelo slaba za Brazilijo.
"Zelo sem nezadovoljen. Poznam predsednika Bolsonara in mi je všeč," je novinarjem v Washingtonu povedal Trump, njegov državni sekretar Marco Rubio pa je na omrežju X zapisal, da bodo ZDA na ta lov na čarovnice odgovorile.
"Mislil sem, da je bil dober predsednik Brazilije, in zelo me preseneča, da se je to lahko zgodilo. To je zelo podobno temu, kar so poskušali narediti z mano, a jim to sploh ni uspelo," je Trump spomnil na svoj kazenski pregon zaradi napada njegovih privržencev na kongres po porazu na volitvah 2020.
Trump je že uvedel sankcije proti Braziliji v obliki 50-odstotnih carin na izvoz v ZDA ter ukrepe proti vrhovnim sodnikom, kar največjo državo ameriške celine potiska v naročje Kitajske.
Brazilija se ne zmeni za grožnje
Brazilsko ministrstvo za zunanje zadeve je prav tako na omrežju X odgovorilo, da grožnje državnega sekretarja Rubia ne bodo ustrahovale njihove demokracije.
Nekdanjemu stotniku brazilske vojske Bolsonaru je grozila 43-letna zaporna kazen. Obtožbe zanika in vztraja, da so bile volitve 2022 lažne, vendar v svoji karieri ni nikoli skrival občudovanja vojaške diktature, med katero je od leta 1964 in 1985 umrlo in izginilo več sto Brazilcev.
Vrhovni sodnik Moraes je ob izreku sodbe dejal, da je bila država nevarno blizu ponovnega padca v diktaturo zaradi dejanj politične skupine, ki ne ve, kako izgubiti volitve.
"Nemogoče je banalizirati ta povratek v temne trenutke zgodovine, ki smo jih že doživeli, in dokazi so obilni," je izjavil Moraes, navaja New York Times.
Proti obsodbi je glasoval le vrhovni sodnik Luiz Fox, ki je za obrazložitev svojega glasu porabil 14 ur, med katerimi je zavračal dokazno gradivo tožilstva.
Bolsonaro je trenutno v hišnem priporu in se bo najverjetneje pritožil na celotno 11-člansko vrhovno sodišče.
