Četrtek, 19. 10. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
"Mjanmar izvaja sistematično, organizirano in neusmiljeno kampanjo nasilja nad ljudstvom Rohinga"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
12
Amnesty International (AI) je v svoji najobsežnejši analizi obtožil Mjanmar sistematične, organizirane in neusmiljene kampanje nasilja nad ljudstvom Rohinga. Mjanmarske varnostne sile so s sistematičnimi poboji, posilstvi in požiganjem vasi te muslimanske manjšine povzročile humanitarno krizo, poroča AI.
V sredo objavljenem poročilu z naslovom "Moj svet je končan": Rohinge v Mjanmaru žrtve zločinov proti človečnosti (‘My World Is Finished’: Rohingya Targeted in Crimes against Humanity in Myanmar) organizacija AI poroča, da je zaradi sistematičnega nasilja mjanmarskih vladnih sil na begu 530 tisoč Rohing, moških, žensk in otrok, domove, s katerih so bili pregnani, pa vojaki požigajo.
AI je poročilo pripravila na podlagi različnih zbranih dokazov, tudi pričevanj 120 Rohing, prič grozodejstvom mjanmarskih sil, pa tudi zdravnikov, novinarjev, delavcev, ki so razdeljevali pomoč, in bangladeških uradnikov. Pol milijona Rohing je iz Mjanmara pribežalo prav v Bangladeš.
Hudodelstvo proti človečnosti
S satelitskimi posnetki, fotografijami in videomaterialom, ki so ga posneli v severnem delu države Rakhine na jugozahodu Mjanmara, v poročilu dokazujejo, da mjanmarska oblast izvaja vsaj šest dejanj od enajstih, ki jih Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča navaja kot hudodelstvo proti človečnosti, to so umor, deportacija ali prisilna preselitev prebivalstva, mučenje, posilstvo in drugo spolno nasilje, preganjanje in druga nehumana dejanja, kot so kratenje dostopa do hrane in drugih življenjskih potrebščin.
V akcijah mjanmarske vojske je bilo popolnoma ali vsaj delno uničenih več kot 288 vasi na severu države Rakhine.
Najhujša begunska kriza v regiji v zadnjih desetletjih
"V tej organizirani kampanji so varnostne sile Mjanmara brutalno izvedle maščevanje nad vso populacijo Rohing v severni državi Rakhine, v navideznem poskusu, da jih trajno izločijo iz države. Ta grozodejstva še naprej spodbujajo najhujšo begunsko krizo v regiji v zadnjih desetletjih," je dejala Tirana Hassan, direktorica oddelka AI za krizni odziv.
"Razkritje teh grozljivih zločinov je prvi korak na dolgi poti do pravice. Krivci za zločine morajo zanje odgovarjati. Mjanmarska vojska teh hudih kršitev ne sme preprosto pomesti pod preprogo z napovedjo lažne notranje preiskave. Poveljnik, višji general Min Aung Hlaing, mora nemudoma ukrepati in svojim vojakom preprečiti nadaljnje zlorabe."
Popolnoma ali vsaj delno uničenih več kot 288 vasi
Mjanmar mora mednarodnim opazovalcem, humanitarnim organizacijam, novinarjem in agencijam Združenih narodov nemudoma dovoliti vstop na krizna območja, še piše AI. Omenjeni so bili po ofenzivi mjanmarske vojske na območja, poseljena z Rohingami, avgusta letos iz države izgnani.
V poročilu AI je mogoče prebrati, da je bilo v teh akcijah popolnoma ali vsaj delno uničenih več kot 288 vasi na severu države Rakhine.
Nekatera pričevanja Rohing, objavljena v poročilu AI
Dvanajstletna Fatima je AI povedala, da je bila doma s starši, osmimi brati in sestrami ter babico, ko so videli ogenj, ki se je dvignil iz drugega dela njihove vasi. Ko je družina pobegnila iz svoje hiše, so nanje začeli streljati moški v uniformah. Preden jo je v desno nogo nad kolenom od zadaj zadela krogla, je videla, kako sta bila ustreljena njen oče in desetletna sestra.
77-letni Sona Mia je dejal, da je bil doma v Koe Tan Kauku, ko so vojaki Mjanmara 27. avgusta obkrožali njegovo vas in odprli ogenj. Njegova 20-letna hčerka, Rayna Khatun, zaradi invalidnosti ni mogla hoditi ali govoriti. Eden od njegovih sinov jo je položil na ramena, družina pa se je počasi pomaknila proti hribu na robu vasi. Ko so slišali, da je streljanje vse bližje in bližje, so se odločili, da morajo Rayno pustiti v eni od zapuščenih hiš.
"Mislili smo, da nam bo uspelo," se spominja Sona Mia. "Dejal sem ji, tukaj se usedi, vrnili se bomo ... Po prihodu na hrib smo lahko še videli hišo, v kateri smo jo pustili. Vojaki so jo zažigali hiše, kmalu tudi to, v kateri sem pustili hčerko." Ko je vojska zapustila vas v poznih popoldanskih urah, so sinovi Sone Mia spustili in našli truplo Rayne Khatuna. Izkopali so grob na dvorišču in jo tam pokopali.
Preživeli pregnanci imajo grozljive življenjske zgodbe.
AI je intervjuval sedem Rohing, žrtev spolnega nasilja pripadnikov varnostnih sil Mjanmara. Od teh so bile posiljene štiri ženske in 15-letna deklica, vsaka v ločeni skupini z dvema do petimi drugimi ženskami in deklicami, ki so bile tudi posiljene.
Kot sta pred časom poročala že organizacija Human Rights Watch in britanski časnik The Guardian, se je eden od najhujših zločinov zgodil 30. avgusta v vasi Min Gyi (lokalno znani kot Tula Toli). Vojaki Mjanmara so zgodaj zjutraj udrli v vas in Rohinge pregnali do obrežja reke. Tam so moške in starejše dečke ločili od žensk in otrok. Potem, ko so postrelili moške in starejše dečke, tudi nekaj žensk in otrok, so ženske zbrali v skupine in jih bližnji hiši posilili, nato pa vso vas požgali.
Tridesetletna S. K. je povedala, da so vojaki po tem, ko so jih prisilili opazovati usmrtitve, njo in še veliko drugih žensk ter mlajših otrok nagnali v jarke, kjer so morali stati do kolen v vodi: "Ženske so v skupinah vzeli v različne hiše. Bilo nas je pet žensk, odpeljali pa so nas štirje moški v vojaških uniformah. Vzeli so naš denar, našo lastnino, nato pa so nas pretepli z lesenimi palicami. Moji otroci so bili z mano. Tepli so tudi njih. Šafi, moj dveletni sin, je dobil močan udarec in bil je mrtev ... Trije moji otroci so bili umorjeni. Mohamed Osman (10) in Mohamed Saddiq (5). Tudi druge ženske so imele ob sebi otroke, ki so jih ubili."
"Vse ženske so slekli do golega ... Imeli so zelo močne lesene palice. S prvim udarcem v glavo so nas oslabili. Potem so nas udarili [po vagini], nato so nas posilili. Vsako žensko drug vojak."
Po posiljevanju žensk in deklet so vojaki hiše zažgali in ob tem številne žrtve ubili, še poroča AI.
Pozivi, da bi Aung San Su Či odvzeli Nobelovo nagrado
Pod plazom kritik se je zaradi krize v Mjanmaru znašla tudi tamkajšnja voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir Aung San Su Či. Sama sicer pravi, da gre pri vsem skupaj za goro dezinformacij in da se je nasilje v državi umirilo, vendar je v mednarodni javnosti deležna številnih kritik. Nekateri celo pozivajo k preklicu Nobelove nagrade.
Nobelova nagrajenka zanika grozote.
"Z nenehnim zanikanjem zločinov so mjanmarske oblasti morda mislile, da se bodo izmazale. Toda sodobna tehnologija, skupaj z natančnimi preiskavami kršenja človekovih pravic, so tehtnico obrnile proti njim," pravi Tirana Hassan in dodaja: "Čas je, da mednarodna skupnost ogorčenje nadgradi z ukrepanjem in konča kampanjo nasilja, ki je iz Mjanmara pregnala več kot polovico populacije Rohing. To lahko doseže s koncem vojaškega sodelovanja, uvedbo embarga na orožje in usmerjenih sankcij proti posameznikom, odgovornim za zlorabe. Treba je poslati jasno sporočilo, da vojnih zločinov proti človeštvu v državi Rakhine ne bomo dopuščali."
12