Petek, 22. 9. 2017, 9.36
7 let, 1 mesec
Z minami jim preprečujejo, da bi se vrnili domov
Mjanmarska vlada vzdolž meje z Bangladešem postavlja mine, da bi beguncem muslimanske manjšine Rohingya preprečila vstop nazaj v državo, je v govoru pred Generalno skupščino Združenih narodov opozorila bangladeška premierka Šejka Hasina.
Iz države Rakhine, ki leži na jugozahodu Mjanmara, je v zadnjih tednih pred vladnim nasiljem pobegnilo več sto tisoč pripadnikov manjšine Rohingya. Številne vasi te manjšine je vojska požgala, nekaj sto ljudi pa so ubili.
Ljudje so lačni in brez upanja
Bangladeška predsednica vlade Hasina je v svojem govoru tako ostro kritizirala politiko sosednjega Mjanmara, ki več sto tisoč pripadnikom manjšine tudi z minami na meji preprečuje, da bi se lahko iz Bangladeša vrnili domov, v Mjanmar. Bangladeš trenutno ponuja zatočišče okoli 430 tisoč pripadnikom manjšine, ki so v zadnjih tednih prebežali iz Mjanmara.
Več kot polovica od teh ljudi so otroci, ki so se morali podati na težko pot, zdaj pa živijo v zasilnih taboriščih, kjer primanjkuje hrane in vode. Ti ljudje so lačni, obupani in brez upanja, je opozorila Hasina.
Foto: Begunsko taborišče v Bangladešu
V Bangladešu že 800 tisoč beguncev
Čeprav so pripadniki manjšine Rohingya v Mjanmaru živeli že več generacij, jim tamkajšnja vlada ne priznava državljanstva. Nasilje, ki ga mjanmarska vlada izvaja nad pripadniki ljudstva, traja že od leta 2012. V tem času je v sosednji Bangladeš skupaj zbežalo že okoli 800 tisoč ljudi.
Preberite še: Aung San Su Či: Nobelova nagrajenka, ki si zatiska oči ob genocidu
Vladne sile ostro odgovorile na nasilje
Razmere so se zaostrile 25. avgusta letos, ko so mjanmarske sile pod vodstvom večinske budistične vlade začele požige in napade v vaseh, češ da gre za operacijo proti terorizmu. Muslimanska oborožena skupina Arakan Rohingya Salvation Army je namreč pred tem napadla nekatere vladne postojanke.
Satelitski posnetki kažejo, kako vladne sile požigajo vasi
Satelitski posnetki, ki jih je objavila mednarodna organizacija Amnesty International (AI), prikazujejo, kako vladne sile v državi Rakhine načrtno zažigajo vasi, v katerih prebivajo pripadniki plemena Rohingya. Njihova analiza podatkov zaznave ognja, satelitskih posnetkov, fotografij in posnetkov s terena, pa tudi intervjujev z več očividci v Mjanmaru in čez mejo v Bangladešu je pokazala, kako so bile skoraj tri tedne vasi na severu zvezne države Rakhine tarča organizirane kampanje sistematičnega požiganja.
Posnetki organizacije Amnesty International kažejo opustošenje in požgane vasi, ki jih za sabo pustijo mjanmarske sile.
Zemljevid: požari, ki so jih zanetile vladne sile
Od 25. avgusta, ko se je nasilje začelo stopnjevati, je AI na severu države Rakhine naštel že vsaj 80 velikih požarov. Mjanmarska vlada organizaciji ne dovoli, da bi na terenu ocenila škodo, opozarjajo pa, da je število požarov in uničenje še veliko večje. Območje namreč zaradi monsunskega obdobja prekrivajo oblaki, zato sateliti težko zaznajo vse požige. Poleg tega manjših požarov senzorji okoljskih satelitov ne zaznajo, pojasnjujejo v AI. Spodnja grafika prikazuje, kako so se po 25. avgustu, ko so vladne sile začele operacijo, razširili požari v naseljih s pretežno rohinškim prebivalstvom.
Pozivi, da bi Aung San Su Či odvzeli Nobelovo nagrado
Pod plazom kritik se je zaradi krize v Mjanmaru znašla tudi tamkajšnja voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir Aung San Su Či. Sama sicer pravi, da gre pri vsem skupaj za goro dezinformacij in da se je nasilje v državi umirilo, vendar je v mednarodni javnosti deležna številnih kritik. Nekateri celo pozivajo k preklicu Nobelove nagrade.