Torek, 19. 9. 2017, 10.49
6 let, 6 mesecev
Aung San Su Či: Nobelova nagrajenka, ki si zatiska oči ob genocidu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,20
5
Iz Mjanmara je v zadnjih tednih pred vladnim nasiljem pobegnilo več sto tisoč ljudi: številne vasi muslimanske manjšine so požgali, nekaj sto ljudi pa ubili. Nobelovi nagrajenki za mir, mjanmarski voditeljici Aung San Su Či, očitajo, da ni upravičila svoje nagrade.
Leta 1991 je mjanmarska opozicijska voditeljica Aung San Su Či za "nenasilen boj za demokracijo in človekove pravice" prejela Nobelovo nagrado za mir, a jo je lahko zaradi hišnega pripora prevzela šele 21 let pozneje.
Njena stranka, opozicijska Narodna liga za demokracijo, je leta 1988 prepričljivo zmagala na volitvah, vendar vladajoča hunta zmage ni želela priznati, voditeljica pa se je za 15 let znašla v priporu na svojem domu. Zaradi boja proti diktaturi in demokraciji je bila deležna tudi velike podpore človekoljubnih organizacij in borcev za človekove pravice, ki so se borili za njeno izpustitev.
Nasilje pod pokroviteljstvom Nobelove nagrajenke
Danes je Aung San Su Či voditeljica vladajoče mjanmarske stranke, ki se spopada s pritiskom mendarodne javnosti. V državi Rakhine, ki leži na jugozahodu Mjanmara, so muslimanske oborožene skupine Arakan Rohingya Salvation Army 25. avgusta napadle vladne postojanke, večinsko budistična vlada pa se je na to odzvala z nasiljem in etničnim čiščenjem, ki je uperjeno proti manjšini Rohingya.
Foto: Požgane vasi v Mjanmaru, kjer so prebivali pripadniki manjšine Rohingya
Organizacija Amnesty International (AI) se je pogovarjala s 27-letnikom iz mesta Inn Din, ki je opisal, kako sta 25. avgusta vojska in z njo manjša skupina civilistov obkrožili vas in streljali v zrak, preden so vanjo vstopili in na slepo streljali na rohinško prebivalstvo, ki je bežalo. Dejal je, da se je skril v bližnji gozd in opazoval, kako je vojska v vasi ostala tri dni ter plenila in požigala domove.
V zadnjih tednih na begu več kot 400 tisoč ljudi
Zaradi nasilja, ki je izbruhnilo že leta 2012, je državo zapustilo okoli 400 tisoč pripadnikov te muslimanske manjšine, ki so se pred vladnim nasiljem zatekli v sosednji Bangladeš, v zadnjih tednih pa je na begu še dodatnih 400 tisoč ljudi. Od avgusta letos, ko je mjanmarska vlada začela operacijo proti terorizmu, kot ji pravijo sami, je bilo ubitih več sto ljudi. Več deset tisoč ljudi je na begu pred vladnimi silami, ki požigajo in ropajo njihove vasi, primanjkuje jim vode in hrane, motena je zdravstvena oskrba.
Foto: Večina pripadnikov manjšine Rohingya se je pred vladnim nasiljem zatekla v sosednji Bangladeš.
Satelitski posnetki kažejo, kako vladne sile požigajo vasi
Satelitski posnetki, ki jih je objavila mednarodna organizacija Amnesty International (AI), prikazujejo, kako vladne sile v državi Rakhine načrtno zažigajo vasi, v kateri prebivajo pripadniki plemena Rohingya. Njihova analiza podatkov zaznave ognja, satelitskih posnetkov, fotografij in posnetkov s terena, pa tudi intervjujev z več očividci v Mjanmarju in čez mejo v Bangladešu, je pokazala, kako so bile skoraj tri tedne vasi Rohing na severu zvezne države Rakhine tarča organizirane kampanje sistematičnega požiganja.
Posnetki organizacije Amnesty International kažejo opustošenje in požgane vasi, ki jih za sabo pustijo mjanmarske sile.
Čeprav so pripadniki manjšine Rakhine v Mjanmaru živeli že več generacij, jim tamkajšnja vlada ne priznava državljanstva. Po podatkih vlade je v državi zapuščenih že več kot 30 odstotkov vasi, ki pripadajo manjšini.
Streljajo na ljudi, ki bežijo, nato pa požgejo hiše
"Obstaja jasen in sistematičen vzorec zlorab. Varnostne sile obkrožijo vas, streljajo na ljudi, ki v paniki bežijo, in potem požgejo hiše. Pravno gledano so to zločini zoper človeštvo - sistematični napadi in prisilne deportacije civilistov," opozarja Tirana Hassan, direktorica za krizni odziv pri Amnesty International.
Zemljevid: požari, ki so jih zanetile vladne sile
Od 25. avgusta, ko se je nasilje začelo stopnjevati, je AI na severu države Rakhine zabeležil že vsaj 80 velikih požarov. Mjanmarska vlada organizaciji ne dovoli, da bi na terenu ocenila škodo, opozarja pa, da je število požarov in uničenje še veliko večje, saj območje zaradi monsunskega obdobja prekrivajo oblaki, zato so sateliti težko zabeležili vse požige. Poleg tega manjše požare senzorji okoljskih satelitov ne zabeležijo, pojasnjujejo v AI. Spodnja grafika prikazuje, kako so se po 25. avgustu, ko so vladne sile začele operacijo, razširili požari v naseljih s pretežno rohinškim prebivalstvom.
O situaciji v Mjanmaru bodo danes razpravljali tudi v Generalni skupščini Združenih narodov, na mjanmarsko vlado in voditeljico Aung San Su Či pa se je v zadnjih tednih z željo po miru in spoštovanju človekovih pravic obrnilo tudi več mednarodnih organizacij, borcev za človekove pravice in političnih voditeljev.
Ali Nobelova nagrajenka laže?
Nobelova nagrajenka bi morala danes nastopiti pred Generalno skupščino, a je svoj nastop odpovedala. Je pa v javnem nagovoru danes sporočila, da se ne boji mednarodnega nadzora. Po njenih besedah večina muslimanov ni zapustila države, nasilje pa naj bi se umirilo.
"Aung San Su Či in njena vlada sta danes pokazali, da še vedno tiščita glavo v pesek glede situacije v državi Rakhine," pa so njen govor komentirali v Amnesty International. Ti so dodali so, da ni res, da se Mjanmar ne boji mednarodnega nadzora, saj so v preteklosti že večkrat zavrnili sodelovanje s preiskovalci Združenih narodov.
Satelitske slike, ki jih je objavila Amnesty International, kažejo, kako so bile pretežno rohinške soseščine v mestu Maungdaw povsem požgane, medtem ko so preostali deli mesta nedotaknjeni.
Tudi sicer je bila mjanmarska voditeljica v preteklosti zaradi medlega odziva tarča številnih kritik, vrstili so se tudi pozivi, da bi ji morali Nobelovo nagrado za mir odvzeti, a to po besedah odbora, ki nagrado podeljuje, ni mogoče.
5