Ponedeljek, 30. 12. 2024, 14.39
2 dneva, 22 ur
Mir v Ukrajini? Pod temi pogoji ne, opozarja Rusija.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,55
Sergej Lavrov, ruski zunanji minister
Rusija nasprotuje predlogu o napotitvi zahodnih mirovnih sil v Ukrajino kot eni od točk morebitnega dogovora o prekinitvi ognja, je dejal zunanji minister Sergej Lavrov. Kot je dodal, je Moskva tudi proti nekaterim drugim predlogom novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa.
"S predlogi predstavnikov novoizvoljenega predsednika ZDA, da se članstvo Ukrajine v Natu odloži za dvajset let in da se v Ukrajino pošlje mirovni kontingent 'britanskih in evropskih sil', seveda nismo zadovoljni," je Lavrov povedal v pogovoru za rusko državno tiskovno agencijo Tass, ki ga je danes objavilo rusko zunanje ministrstvo.
Bi Rusijo od ponovnih napadov lahko odvrnile evropske mirovne sile?
Pogovori o morebitni napotitvi tujih mirovnih sil v Ukrajino, kjer bi bdeli nad uveljavljanjem morebitnega mirovnega dogovora, v zadnjem času potekajo v več evropskih prestolnicah. Med drugim sta o tem v Varšavi razpravljala francoski predsednik Emmanuel Macron in poljski premier Donald Tusk, ki pa je zavrnil možnost napotitve poljskih vojakov.
Evropska komisija glede mirovnih sil meni, da so odprte vse možnosti, EU pa da je pripravljena usklajevati dejavnosti glede prisotnosti tovrstnih sil v Ukrajini po prekinitvi ognja.
Kaj naj bi načrtovali v klanu Donalda Trumpa?
Trump, ki bo predsedniški položaj prevzel čez tri tedne, je med drugim trdil, da lahko sklene mirovni dogovor v Ukrajini v 24 urah. Kot vzvod naj bi nameraval uporabiti nujno potrebno ameriško pomoč Ukrajini.
Konkretnejšega načrta Trumpa še ni predlagal, medtem ko so člani njegove ekipe doslej že predstavili nekatere zamisli, vključno z napotitvijo evropskih vojakov v Ukrajino za nadzor morebitne prekinitve ognja na tisoč kilometrov dolgi frontni črti in vnovičnim večletnim zamikom prizadevanj Kijeva za pridružitev zvezi Nato.
Podrobneje:
Tiskovna agencija Reuters je v začetku decembra poročala, da Trumpovi svetovalci z upokojenim generalom Keithom Kelloggom na čelu, ki ga bo Donald Trump po vnovičnem prevzemu oblasti v ZDA predvidoma imenoval na položaj posebnega odposlanca za Ukrajino in Rusijo, snujejo načrt, kako predstavnike Ukrajine in Rusije prisiliti, da sedejo za pogajalsko mizo.
Načrt vključuje ultimata za Ukrajino in Rusijo: če ne bo pristala na mirovna pogajanja, bodo ZDA zaustavile vojaško pomoč Ukrajini, če pa se s pogajanji ne bo strinjala Rusija, bodo ZDA Ukrajino začele oboroževati bistveno bolj kot sicer, navaja Reuters. Ob prekinitvi ognja bi bila vojna do nadaljnjega zamrznjena na trenutnih frontnih črtah, kar pomeni, da bi Ukrajina vsaj začasno izgubila ozemlje, ki ga okupira Rusija.
Članstvo Ukrajine v zvezi Nato, na kar močno stavi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, medtem naj ne bi bilo del načrta.
Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost podpredsednika ZDA Mika Pencea in veteran vojne v Vietnamu Keith Kellogg bo imel nalogo, da izpolni Trumpove visokoleteče predvolilne obljube o končanju vojne v Ukrajini.
Eno od idej, kako zaustaviti vojno v Ukrajini, ima po poročanju Reutersa tudi JD Vance, ki bo v naslednjem Trumpovem mandatu njegov podpredsednik. Kot piše Reuters, je Vance že pred časom predlagal, naj se vojna zamrzne na trenutnih frontnih črtah, ob katerih bi nastalo močno utrjeno demilitarizirano območje, ki bi Rusijo odvračalo od novih napadov. Tudi ta scenarij ne predvideva članstva Ukrajine v zvezi Nato.
Richard Grenell, Trumpov zaveznik in nekdanji vršilec dolžnosti nacionalnega direktorja za obveščevalne dejavnosti ZDA, je po poročanju Reutersa medtem predlagal, da območja v Ukrajini, ki jih trenutno okupira Rusija, postanejo avtonomne cone, a ni utemeljil, kako natanko bi se to lahko zgodilo. Tudi Grenell nasprotuje članstvu Ukrajine v zvezi Nato, saj to naj ne bi bilo v skladu z interesi ZDA.
Putin in Zelenski na nasprotnih bregovih
Kremelj je medtem že sporočil, da je še prezgodaj govoriti o mirovnih silah.
Ruski predsednik Vladimir Putin sicer vztraja, da mora Ukrajina umakniti svoje vojake iz štirih delno zasedenih regij na vzhodu in jugu države, ki si jih je Rusija nezakonito priključila. Kijev to zavrača, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa si pred morebitnimi pogajanji z Moskvo od zahodnih zaveznic želi povečane dobave orožja in varnostna jamstva.
Preberite tudi:
