Ponedeljek, 3. 6. 2024, 7.46
2 tedna, 3 dni
Mehika bo dobila prvo predsednico doslej
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,16
Sheinbaumova je kandidatka vladajoče leve stranke Nacionalno gibanje za obnovo (Morena).
Na predsedniških volitvah v Mehiki je glede na izide vzporednih volitev in delne uradne izide največ glasov osvojila kandidatka vladajoče stranke Claudia Sheinbaum, ki naj bi ji volivci v nedeljo namenili nekaj manj kot 60 odstotkov glasov. Z njo bo Mehika dobila prvo predsednico doslej.
Glede na izide vzporednih volitev je 61-letna Scheinbaumova prejela 58 odstotkov glasov, glede na delne uradne rezultate pa okrog 60 odstotkov, poročajo tuje tiskovne agencije.
Njena zasledovalka, senatorka staroselskih korenin Xochitl Galvez, ki je predstavnica desnosredinske opozicijske Stranke nacionalne akcije (PAN), naj bi osvojila okrog 30 odstotkov glasov. Jorge Alvarez Maynez iz levosredinskega Državljanskega gibanja pa naj bi zbral približno deset odstotkov.
Sheinbaumova je kandidatka vladajoče leve stranke Nacionalno gibanje za obnovo (Morena), ki je že razglasilo zmago, medtem ko je Galvezova svoje podpornike pozvala, naj počakajo na uradne izide, ki jih je pričakovati v ponedeljek zjutraj po lokalnem času.
Šestletni mandat bo predvidoma nastopila konec septembra
Do junija lani je bila Sheinbaumova vodja mestnih oblasti v Ciudad de Mexicu, nato je odstopila zaradi predsedniške kandidature. Uživala je podporo trenutnega predsednika Andresa Manuela Lopeza Obradorja, ki se ni mogel potegovati za nov mandat, saj mehiška ustava predsednike omejuje na enega samega. Šestletni mandat bo predvidoma nastopila konec septembra.
Volivci so na zvezni ravni v nedeljo izbirali tudi 628 članov kongresa – 128 senatorjev in 500 članov poslanske zbornice. Hkrati so volili tudi več guvernerjev, več kot tisoč kongresnikov v večini izmed 31 zveznih držav, župane in svetnike v skoraj 1.600 občinah ter kandidate za več tisoč drugih položajev. Šlo je za najobsežnejše volitve v zgodovini države.
Predvolilno obdobje je poleg stalnih tem, kot so migracije, kriminal in odnosi z ZDA, zaznamoval porast nasilja. V času od uradnega začetka kampanje 4. septembra lani je bilo med drugim ubitih 34 kandidatov. V napadih na volišča naj bi bila tudi v nedeljo v zvezni državi Puebla ubita dva človeka.
