Torek, 6. 5. 2025, 10.19
3 ure, 40 minut
Litvo skrbi, da bi jo napadla Rusija, zato bodo minirali državno mejo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,82
Litva je bila v zadnjih treh letih večkrat tarča ruskih in celo beloruskih groženj. Na fotografiji skupna vojaška vaja litovskih in poljskih oboroženih sil v tako imenovanem Suwalskem koridorju, ozemlju na meji med Poljsko in Litvo, ki predstavlja najkrajši kopenski most med rusko enklavo Kaliningrad in Rusiji prijazno Belorusijo.
Obrambno ministrstvo Litve je sporočilo, da bo za utrditev državne meje z Rusijo in Belorusijo v naslednjem desetletju namenilo kar 1,1 milijarde evrov. Poglavitni namen naložbe je odvračanje ali v najslabšem primeru upočasnjevanje morebitne ruske invazije.
Levji delež sredstev za okrepitev obrambe na meji Litve z Rusijo in Belousijo, kar osemsto milijonov evrov, bo namenjen polaganju protitankovskih min, so v ponedeljek sporočili z litovskega ministrstva za obrambo.
Litva na vzhodu meji na Belorusijo, tesno zaveznico Rusije, iz katere je bilo v začetku leta 2022 sproženih tudi več napadov na Ukrajino, na jugozahodu in zahodu pa na Kaliningrad, rusko enklavo ob obali Baltskega morja.
Meja med Litvo in rusko enklavo Kaliningrad.
Poudarek bo tudi na opremljanju oboroženih sil Litve z opremo za konkuriranje na bojišču prihodnosti, kot so sistemi za elektronsko vojskovanje ter lovilci in motilci brezpilotnih letalnikov (dronov).
Litva po navedbah ministrstva za obrambo v Vilni skupaj z drugima baltskima državama, Estonijo in Latvijo, začenja z deli na projektu Baltska obrambna linija, katerega cilj je krepitev vzhodne meje zveze Nato za odvračanje ali upočasnjevanje morebitnega poskusa invazije.
Skrbi jih tudi poskus vzpostavitve "kopenskega mosta" med Belorusijo in Kaliningradom
Litva v sodelovanju s Poljsko vzpostavlja tudi tako imenovani projekt Vzhodni ščit, katerega poglavitno poslanstvo bo, če bo to potrebno, obramba tako imenovanega Suwalskega koridorja oziroma Suwalske vrzeli.
Gre za območje na meji med Poljsko in Litvo, ki predstavlja tudi najkrajšo kopensko pot med Belorusijo in Kaliningrad, rusko enklavo ob obali Baltskega morja.
Suwalski koridor velja za neke vrste kopenski most med ruskim Kaliningradom na Baltiku in Belorusijo, tesno zaveznico Rusije. Na fotografiji ena od cest na območju.
"Ukrepi za onemogočanje prehodnosti so pomemben del obrambnega koncepta naše države. Z njihovo pomočjo se povečujeta odvračalni in obrambni potencial države ter varnost državne meje z Rusijo in Belorusijo. V primeru agresije bi omogočili blokiranje in zaustavitev dejanj sovražnih držav, usmerjenih proti Republiki Litvi," so nov sveženj ukrepov in sredstev, namenjenih zanje, pojasnili na obrambnem ministrstvu Litve.
"Baltske države bodo prve, ki bodo trpele"
Povečanje sredstev za zavarovanje meje z Rusijo in Belorusijo so v Litvi oznanili po tem, ko je državi, pa tudi Latviji, Estoniji in Poljski, zagrozil Sergej Nariškin, direktor ruske zunanje obveščevalne agencije SVR.
Nariškin je pred tremi tedni v intervjuju za rusko državno tiskovno agencijo RIA Novosti Poljsko in Baltske države obtožil "agresivnega delovanja na zunanjih mejah zveze Nato" in zagrozil, da bodo Poljska, Litva, Latvija in Estonija v primeru kakršnekoli agresije zveze Nato prve, ki bodo utrpele škodo, ki jo bo severnoatlantskemu obrambnemu zavezništvu povzročila Rusija.
Zaprt mejni prehod Narva med Estonijo in Rusijo. Estonski obveščevalci so v zadnjem obdobju večkrat opozorili in s tem ponavljali ugotovitve oziroma svarila obveščevalcev v drugih državah Zahoda, da bi lahko Rusija v naslednjih petih letih poskusila napasti katero od držav zveze Nato, med prvimi tarčami pa bi lahko bile prav države na Baltiku.
Že marca letos je tudi Putinov tesni zaveznik Nikolaj Patrušev zvezo Nato obtožil, da geopolitične razmere zelo zaostruje z dejavnostmi na Baltiku.
Baltske države so sicer že tako rekoč od začetka vojne v Ukrajini tarča ruskih groženj. Nekdanji ruski predsednik Dmitri Medvedjev je denimo maja 2023 trdil, da baltske države pripadajo Rusiji, in jih označil za ruske province, ki so se v luči ruske invazije Ukrajine "pokakale v hlače", ker naj bi vedele, kaj sledi.
Moskva je z "resnimi posledicami" Litvi zaradi doslednega izvajanja sankcij zoper Rusijo grozila tudi junija 2022, Litvi pa so leta 2023 po tem, ko je Rusija z Belorusijo sklenila dogovor, da bo na njenem ozemlju hranila jedrsko orožje, grozili celo na državni televiziji v Minsku.
