Torek, 24. 2. 2026, 13.01
1 mesec
Letalonosilka Gerald R. Ford prispela do ameriške baze na Kreti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,47
Ena izmed poglavitnih prednosti letalonosilke USS Gerald R. Ford je njena hitrost. Glede na uradne podatke naj bi dosegla hitrost 30 vozlov (okoli 56 kilometrov na uro). V dolžino meri 333 metrov, na vodni gladini je široka 41 metrov, širina kapitanske kabine meri 78 metrov, visoka je skoraj 76 metrov. Vse skupaj ima kar 25 krovov. Poganjata jo dva jedrska reaktorja.
Ameriška letalonosilka Gerald R. Ford, ki je na poti na Bližnji vzhod, je v ponedeljek pristala na Kreti, kjer imajo ZDA na severozahodu otoka mornariško oporišče v kraju Souda, je sporočila francoska tiskovna agencija AFP. Grško obrambno ministrstvo ni želelo komentirati prihoda plovila, veleposlaništvo ZDA v Atenah pa se na vprašanja AFP še ni odzvalo.
V ameriški bazi na Kreti je okoli tisoč ljudi, med njimi so aktivni vojaki, ameriški civilni uslužbenci, lokalni uslužbenci, pogodbeniki in družinski člani.
Washington ima na Bližnjem vzhodu že več vojaških plovil, med drugim tudi letalonosilko Abraham Lincoln
ZDA so letalonosilko Gerald R. Ford, največjo na svetu, ta mesec napotile na Bližnji vzhod, medtem ko Washington nadaljuje pritiske na Teheran, da sklene dogovor o iranskem jedrskem programu.
Da imajo ZDA na Bližnjem vzhodu dve letalonosilki, se ne zgodi pogosto. Zadnjič so ZDA v regiji imele dve letalonosilki junija lani, ko so med izraelsko-iransko 12-dnevno vojno bombardirale tri iranske jedrske lokacije, poroča AFP.
V četrtek nov krog pogovorov v Ženevi
Washington in Teheran za zdaj poskušata jedrski dogovor skleniti po diplomatski poti. Potem ko se je drugi krog pogovorov 17. februarja končal brez napredka, so ZDA premestile več kot 150 vojaških letal v Evropo in na Bližnji vzhod, kažejo javno dostopni podatki o sledenju letov in satelitski posnetki, ki jih je pregledal Washington Post.
Strokovnjaki poudarjajo, da je število vojaških sil v regiji že preseglo tisto pred ameriškimi napadi na iranski jedrski program junija lani. Po njihovih navedbah vse kaže na večdnevno intervencijo brez kopenske invazije.
Prav tako je trenutna prisotnost ameriških sil v regiji med največjimi v več kot dveh desetletjih. Nazadnje so imele ZDA v regiji toliko vojakov pred vojno v Iraku leta 2003. Število sil se povečuje po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump že večkrat zagrozil z vojaškim napadom na Iran, če ne bo dosežen dogovor o omejitvi iranskega jedrskega programa. Iranski uradniki so dejali, da je dogovor mogoč, vendar bo za njegovo dosego potreben čas.
Ameriški in iranski predstavniki se bodo na novem krogu pogovorov sešli v četrtek, je v ponedeljek za AFP potrdil neimenovani ameriški uradnik. Iran je sicer že v nedeljo sporočil, da bodo pogovori potekali v četrtek v Ženevi.
