Ponedeljek, 13. 7. 2015, 9.53
8 let, 7 mesecev
Ko bo moral Cipras mukoma popravljati, kar je na hitro uničil
Tako bi lahko na kratko strnili rezultat maratonskega zasedanja vrha voditeljev evrskih držav na temo Grčije, ki se je začela v nedeljo popoldne in se je po 16 urah končala šele v ponedeljek dopoldne z dogovorom med evrskimi državami in Grčijo. Toda kot je opozoril avstrijski kancler Werner Faymann, bo predlog težko uveljaviti.
Grčija je po glasnem oxi (sl. ne) upnikom začela strmoglavo padati. Ker Evropska centralna banka (ECB) ni hotela povečati izredne likvidnostne pomoči grškim bankam, ampak jo je ohranila na ravni okoli 90 milijard evrov, so morali Grki zapreti banke, omejiti dvig gotovine na bankomatih na 60 evrov na dan in uvesti nadzor kapitalskih tokov. Grški poreferendumski padec je zmanjšal tudi turistično bero, pojavljati so se začela prva pomanjkanja zdravil …
Toda hkrati je Cipras zahteval tudi več denarja. Če bi se mu za sprejetje predloga iz 25. junija odprla vrata do nekaj več kot 12 milijard evrov, je zdaj zahteval vsaj več kot 54 milijard evrov.
Toda v zadnjih dnevih, ko je Ciprasov predlog prišel pod drobnogled upnikov in evrskih držav, se je pokazalo nekaj stvari:
prvič, da so evrske države, zlasti tiste na severu celine, vse bolj nezadovoljne s tem, da je Grčija nekakšen finančni sod brez dna, kamor bo treba skoraj nenehoma pošiljati reko denarja, pravega okrevanja pa ne bo nikoli. Postali so utrujeni od Grčije.
Drugič, da evrske države ne zaupajo grškim obljubam, ampak jih je strah, da jih skušajo Grki z napovedjo reform le prelisičiti, potem ko bi dobili evropske milijarde, pa bi bilo vse po starem.
Tretjič, da je evrske države strah, da je obljuba o 12-milijardnih večjih prelivih v grško državno blagajno z višjimi davki na zelo trhlih nogah. Ne pozabimo: Grčija je dežela velike davčne nediscipline, kjer ostane nepobranega skoraj polovica davka. Nič ne pomaga, če bo na papirju, poslanemu iz Aten v Bruselj, napisana visoka vsota, če grški dacarji ne bodo sposobni pobrati teh davkov.
Popolnoma na grški strani so, kot piše nemški die Welt, samo Francija in Ciper (ciprski Grki pač iz solidarnosti držijo s svojimi rojaki iz "matice"), druge države pa ne želijo popuščati Grkom. Nekje vmes so Italijani, ki so s svojimi stališči enkrat bližje Franciji, drugič pa "protigrškemu" bloku.
Če je bila Ciprasova kupčija, ki jo je v četrtek poslal v Evropi: več varčevanja, toda hočem tudi več denarja, so Evropejci odgovorili z naslednjo kupčijo: dali vam bomo več kot 80 milijard pomoči (po hitrem izračunu bo to Slovenijo lahko v najslabši različici stalo do 420 milijonov evrov – če upoštevamo 0,5-odstotni delež in ne upoštevamo delež IMF, op. p.), toda odpovedati se boste morali svoji fiskalni suverenosti.
Britanski The Guardian je te predloge označil kot drakonske, torej izredno stroge, prepričevanje Ciprasa pa kar kot miselni "waterboarding" (mučenje ujetnikov v Guantanamu z namišljenem utapljanjem, op. p.). Toda glede na višino denarja, ki se je prelil in se bo še prelil v državo ob Egejskem morju, so ti predlogi razumljivi. Verjetno še edina preostala možnost, da Grčija vsaj na daljši rok ne bo več finančni sod brez dna.