Ko bo moral Cipras mukoma popravljati, kar je na hitro uničil

Tako bi lahko na kratko strnili rezultat maratonskega zasedanja vrha voditeljev evrskih držav na temo Grčije, ki se je začela v nedeljo popoldne in se je po 16 urah končala šele v ponedeljek dopoldne z dogovorom med evrskimi državami in Grčijo. Toda kot je opozoril avstrijski kancler Werner Faymann, bo predlog težko uveljaviti.

V Grčiji vre … V Grčiji namreč v vladi in med poslanci koalicije vre. Javno mnenje je proti temu, da bi morala Grčija sprejeti reforme in varčevalne ukrepe, vse več poslancev Sirize odreka poslušnost Ciprasu, ki lahko reforme uzakonja samo še s pomočjo desnosredinske in sredinske opozicije. Zato se že omenjajo nove volitve, Mednarodni denarni sklad (IMF) pa si menda želi, da bi Cipras odšel in da bi vajeti v Atenah prevzela tehnična vlada …

Kako je Cipras Grčijo pognal v brezno "Dogovor s posojilodajalci bomo sklenili v dveh dneh." Tako je pred referendumom preteklo nedeljo, ko so grški volivci dokaj preprečljivo zavrnili predlog upnikov iz 25. junija, Grke miril grški premier Aleksis Cipras. Obljuba, ki se ni uresničila.

Grčija je po glasnem oxi (sl. ne) upnikom začela strmoglavo padati. Ker Evropska centralna banka (ECB) ni hotela povečati izredne likvidnostne pomoči grškim bankam, ampak jo je ohranila na ravni okoli 90 milijard evrov, so morali Grki zapreti banke, omejiti dvig gotovine na bankomatih na 60 evrov na dan in uvesti nadzor kapitalskih tokov. Grški poreferendumski padec je zmanjšal tudi turistično bero, pojavljati so se začela prva pomanjkanja zdravil …

Ciprasov salto mortale Jasno je postalo, da se bo Grčija brez tuje pomoči oziroma pomoči drugih evrskih držav zlomila. Cipras je tako naredil nekakšen salto mortale, pohodil obljube, ki jih je dal pred referendumom, in obljubil varčevalne reforme v višini 12 milijard evrov, torej več, kot je od Grčije terjal na referendumu zavrnjeni predlog.

Toda hkrati je Cipras zahteval tudi več denarja. Če bi se mu za sprejetje predloga iz 25. junija odprla vrata do nekaj več kot 12 milijard evrov, je zdaj zahteval vsaj več kot 54 milijard evrov.

Toda v zadnjih dnevih, ko je Ciprasov predlog prišel pod drobnogled upnikov in evrskih držav, se je pokazalo nekaj stvari:

prvič, da so evrske države, zlasti tiste na severu celine, vse bolj nezadovoljne s tem, da je Grčija nekakšen finančni sod brez dna, kamor bo treba skoraj nenehoma pošiljati reko denarja, pravega okrevanja pa ne bo nikoli. Postali so utrujeni od Grčije.

Drugič, da evrske države ne zaupajo grškim obljubam, ampak jih je strah, da jih skušajo Grki z napovedjo reform le prelisičiti, potem ko bi dobili evropske milijarde, pa bi bilo vse po starem.

Tretjič, da je evrske države strah, da je obljuba o 12-milijardnih večjih prelivih v grško državno blagajno z višjimi davki na zelo trhlih nogah. Ne pozabimo: Grčija je dežela velike davčne nediscipline, kjer ostane nepobranega skoraj polovica davka. Nič ne pomaga, če bo na papirju, poslanemu iz Aten v Bruselj, napisana visoka vsota, če grški dacarji ne bodo sposobni pobrati teh davkov.

Severnjaki proti Grčiji Upoštevati tudi moramo, da se je znotraj evrskih držav oblikoval zelo trden blok večinoma severnoevropskih držav, ki ne želijo več popuščati Grkom in ki bi najraje videli, da egejska država zapusti evroobmočje (med njimi je tudi Slovenija). Na Finskem, ki bo morala tretji program pomoči potrditi v parlamentu, se je zaradi Grčije celo resno zamajala vlada.

Popolnoma na grški strani so, kot piše nemški die Welt, samo Francija in Ciper (ciprski Grki pač iz solidarnosti držijo s svojimi rojaki iz "matice"), druge države pa ne želijo popuščati Grkom. Nekje vmes so Italijani, ki so s svojimi stališči enkrat bližje Franciji, drugič pa "protigrškemu" bloku.

Grexita za zdaj ne bo Toda po drugi strani – vsaj za zdaj - nima večinske podpore niti predlog začasnega grexita, ki ga je predlagal nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Kljub temu se je v pogajanjih z Grki uveljavilo veliko njegovih predlogov: bolj globlje reforme, strog nadzor institucij (nekdanje trojke) nad grško fiskalno politiko ... Skozi je šel tudi za Grke najbolj kočljiv predlog: ustanovitev sklada, ki bo prodajal grška državna podjetja in grško državno premoženje v vrednosti 50 milijard.

Če je bila Ciprasova kupčija, ki jo je v četrtek poslal v Evropi: več varčevanja, toda hočem tudi več denarja, so Evropejci odgovorili z naslednjo kupčijo: dali vam bomo več kot 80 milijard pomoči (po hitrem izračunu bo to Slovenijo lahko v najslabši različici stalo do 420 milijonov evrov – če upoštevamo 0,5-odstotni delež in ne upoštevamo delež IMF, op. p.), toda odpovedati se boste morali svoji fiskalni suverenosti.

Vrnitev osovražene trojke Trojka, zdaj z imenom institucije, se bo vrnila. Grška vlada bo morala uskladiti zakone s trojko še pred glasovanjem v parlamentu, Grčija bo morala sprejeti reforme bančnega sektorja, protržne reforme, še več privatizacije, odpraviti že sprejete ukrepe Ciprasove vlade, ki niso bili usklajeni z upniki (cenejša elektrika za revne …).

Britanski The Guardian je te predloge označil kot drakonske, torej izredno stroge, prepričevanje Ciprasa pa kar kot miselni "waterboarding" (mučenje ujetnikov v Guantanamu z namišljenem utapljanjem, op. p.). Toda glede na višino denarja, ki se je prelil in se bo še prelil v državo ob Egejskem morju, so ti predlogi razumljivi. Verjetno še edina preostala možnost, da Grčija vsaj na daljši rok ne bo več finančni sod brez dna.