Kje je socialno kapico pojedel državni volk

V času oblikovanja nove koalicije je ena od osrednjih tem postala t. i. socialna kapica oziroma uvedba zgornje meje za osnovo prispevka za socialno varnost. Za socialno kapico je najbolj zagreta NSi, najbolj proti so v SD, kjer so jo razglasili za bogataško kapico.

Pahorjeva vlada in socialna kapica Z uvedbo socialne kapice pa se je poigravala že vlada Boruta Pahorja (SD). Na Inštitutu za ekonomska raziskovanja so aprila 2010 celo napisali študijo Ocena posledic uvedbe zgornje meje za osnovo prispevka za socialno varnost (Boris Majcen, Mitja Čok in Marko Ogorevc).

Socialno kapico uporablja večina držav EU in OECD, bodisi pri celotnih prispevkih bodisi pri prispevkih delodajalcev ali delojemalcev. Kot poudarja študija, je razlog v tem, da je nabor pravic, ki se financirajo iz obveznega socialnega zavarovanja, omejen, zato so omejena tudi vplačila.

V Sloveniji kapico poznajo samostojni podjetniki Praviloma je višina kapice postavljena dovolj visoko, da zagotavlja določeno stopnjo solidarnosti. Ljudje z visokimi dohodki tako še vedno plačajo precej več v sistem, kot iz njega dobijo, ne pa neomejenokrat več, kot velja pri nas.

V Sloveniji kapico že poznamo, in sicer pri zasebnikih (samostojnih podjetnikih, po domače obrtnikih) in (so)lastnikih podjetij, ki so v svojih podjetjih zaposleni.

Večina držav EU in OECD ima socialno kapico Osnovna ugotovitev pregleda sistemov po državah EU je, da dejansko v večini držav obstajajo omejitve (ali zniževanja stopenj prispevkov) osnove za plačevanje prispevkov za socialno varnost.

Hkrati pa omejevanje lahko velja le za delojemalce (Irska, Madžarska, Švedska in Velika Britanija) oziroma ne velja za zdravstveno zavarovanje (Francija, Irska, Madžarska, Poljska in Švedska).

Kje ni socialne kapice Omejitve ne poznajo predvsem skandinavske države (z izjemo Švedske), ki se jim pridružujejo Latvija in Litva, Belgija, Danska, Portugalska in Romunija, še navaja študija. Po podatkih OECD socialne kapice nimajo tudi v Avstraliji, Islandiji, Čilu, Norveški in na Novi Zelandiji.

Po podatkih OECD za leto 2013 je v Avstriji socialna kapica pri 62.160 evrih. To pomeni, da se prispevki obračunajo samo od prvih 62.160 evrov dohodka, nad tem zneskom pa se plačuje samo še dohodnina, pri čemer najvišja mejna stopnja dohodnine znaša 50 odstotkov. Po podatkih avstrijskih statistikov je bila povprečna bruto plača v Avstriji leta 2012 25.373 evrov, povprečna neto plača pa 18.842 evrov.

Socialne kapice so različnih velikosti V naši zahodni sosedi Italiji je socialna kapica oziroma zgornja meja pri 99.034 evrih, v Nemčiji pri 69.600 evrih, v Franciji je najvišja zgornja meja 148.128 evrov. V ZDA je najvišja zgornja meja pri 200 tisoč ameriških dolarjih (150 tisoč evrov), v Švici pa pri 315 tisoč švicarskih frankih (258 tisoč evrih).

V nekaterih državah je socialna kapica postavljena na mesečni ravni, in ne na letni ravni. Tako je na Japonskem mesečna zgornja meja 1,2 milijona jenov (8.400 evrov), v Grčiji pa 5.547 evrov.