Ponedeljek, 15. 11. 2021, 19.12
3 leta
Kitajska se zapira pred svetom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,55
14
Kitajski predsednik Xi Jingpin že 22 mesecev ni zapustil Kitajske.
Na Kitajskem v zadnjih dveh letih epidemije beležijo vzpon nacionalizma, sovraštva do tujcev in manjšin ter LGBT+ skupnosti. K večji izolaciji Kitajske veliko prispevajo tudi zaprte meje, ki jih Peking zaradi ničelne tolerance do koronavirusa ne bo odprl kmalu.
Po prvih uradnih primerih okužb s koronavirusom pred skoraj dvema letoma se je Kitajska izolirala od sveta. Peking je bolj ali manj neprodušno zaprl svoje meje tako za Kitajce kot za tujce, partija je uvedla ničelno toleranco do koronavirusa in samo v nekaj mesecih se je zdelo, da je azijska velikanka že uspešno prebrodila epidemijo. Gospodarska rast se je vrnila in v Pekingu so se hvalili, da je ravno koronavirus pokazal superiornost enopartijskega sistema v primerjavi z demokracijami.
Vendar kitajske sanje o zmagi nad koronavirusom niso trajale dolgo, poroča CNN. Kmalu so se pričeli pojavljati posamezni izbruhi koronavirusa po državi in Peking se je vedno odzval z masovnim zaprtjem več milijonov ljudi. Gospodarstvo se kljub prvim napovedim ni vrnilo k rekordnim rastem pred začetkom krize, poleg tega pa se država v zadnjih mesecih sooča še z energetsko krizo, visoko inflacijo in nestabilnim gradbenih sektorjem, ki je v zadnjih letih bil motor rasti, sedaj pa je na robu bankrota.
Meje ostajajo neprodušno zaprte
Vse skupaj je Peking prisililo, da ni sprostil omejitev, ki jih je uvedel zaradi začetka epidemije. Meje so za večino Kitajskega in svetovnega prebivalstva še vedno neprodušno zaprte. Večina Kitajcev tako že dve leti ni zapustila svoje države. Tudi voditelj države Či Jinping in drugi vidni člani partije uradno že več kot 22 mesecev niso potovali v tujino. Tuji akademiki, podjetniki in turisti pa neradi potujejo na Kitajsko, saj jih čaka vsaj 14 dni karantene. V nekaterih primerih celo 28 dni.
Naraščajoč nacionalizem
Medtem ko je država dobesedno odrezana od sveta, se pospešeno dogaja tudi vzpostavljanje zidu v miselnosti Kitajcev. Naraščajoč nacionalizem, ki postal neuradna prevladujoča kitajska politična paradigma z vzponom Či Jinpinga na oblast, je v času izolacije dobil krila. Vse več Kitajcev je sumničavih, kritičnih in kar odkrito sovražnih do demokratičnih držav, njihove kulture, etike in morale. Ter seveda do njihovih prebivalcev. Skupaj z vojno Pekinga proti "Ciinim agentom", ki poteka že mesece in išče sovražnike naroda v vsakem kotičku družbe, pa v zadnjem desetletju rastje tudi "ponos" Kitajcev, predvsem mladih, na svojo kulturo in državo.
Na udaru manjšine in LGBT+ ter izdajalci naroda
Prek državnih medijev se od začetka pandemije vse pogosteje vrstijo napadi na manjšine ter LGBT+ skupnost na Kitajskem. Na udaru so tudi drugi Kitajci, ki so v preteklosti sodelovali s tujci. Junija lani se je tako na udaru medijev, ki jim je sledil pogrom na spletnih družabnih omrežij, znašlo 200 kitajskih znanstvenikov in intelektualcev, ker so pred leti skupaj obiskali Japonsko. Avgusta lani so se prek spleta Kitajci znesli nad epidemiologom, ki je dejal, da se bodo morali naučiti živeti s koronavirusom. Epidemiolog je bil označen za koloboranta z Zahodnimi državami in izdajalec naroda. Vse več je tudi napadov na Zahodne novinarje, ki poročajo iz države.
Kaj se bo zgodilo, ko bo koronavirus pod nadzorom?
Vse več kitajskih in tujih analitikov je zelo zaskrbljenih nad trenutnim stanjem v kitajski družbi in le redkokdo napoveduje, da se bo pristop do Zahoda, tujcev in pa predvsem "drugačnih" spremenil, ko bo koronavirus pod nadzorom. Neuradno se v Pekingu že govori, da tudi po odprtju meja tujci ne bodo več dobrodošli na Kitajskem. Na udaru naj bi bili tudi Kitajci, ki želijo študirati ali delati v tujini. Ko so maja letos ZDA spet odprle čakalno vrsto za vizume, je bil naval iz Kitajske največji v zadnjih desetletjih.
14