Sobota, 10. 2. 2024, 22.09
2 meseca, 2 tedna
Kdo od njiju bo bolj jezil Vladimirja Putina?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,05
Tako Alexander Stubb (desno) kot Pekka Haavisto (levo) napovedujeta odločno politiko do Rusije.
Finci bodo v nedeljo v drugem krogu izvolili novega predsednika države. Za zmago se bosta pomerila nekdanji premier Alexander Stubb in nekdanji zunanji minister Pekka Haavisto. Ankete več možnosti dajejo Stubbu.
Prvi krog finskih predsedniških volitev je bil 28. januarja letos, v njem pa se je pomerilo devet kandidatov. Največ glasov sta zbrala Alexander Stubb (27,2 odstotka) in Pekka Haavisto (25,8 odstotka). Stubb je kandidat trenutno vladajoče liberalno-konservativne Nacionalne koalicije, Haavisto pa je neodvisni kandidat s podporo Zelene lige.
Stubb v prednosti pred Haavisto
Javnomnenjske ankete, ki so jih izvedli pred drugim krogom volitev, dajejo Stubbu od 53 do 57 odstotkov glasov, Haavistu pa od 43 do 47 odstotkov. Vseh volilnih upravičencev je okoli 4,5 milijona. Volilna udeležba v prvem krogu je bila skoraj 72-odstotna.
Oba kandidata sta izkušena politika. Petinpetdesetletni Stubb je večkratni minister (tudi za zunanje zadeve in finance) ter je bil med letoma 2014 in 2015 finski premier. V preteklosti je bil tudi voditelj Nacionalne koalicije. Leta 2017 se je umaknil iz politike in ob tem zatrjeval, da se ne bo več vrnil. A je po nekaj letih snedel besedo.
Haavisto že tretjič naskakuje položaj predsednika
Haavisto, ki je deset let starejši od Stubba, je tudi večkratni minister. Bil je minister za mednarodni razvoj, minister za okolje, od junija 2019 do lanskega junija pa zunanji minister. Je član okoljevarstvene Zelene lige.
V prvem krogu finskih predsedniških volitev je kandidiralo devet kandidatov. Za Stubbom in Haavisto, ki sta se prebila v drugi krog, se je uvrstil kandidat desničarske stranke Finci Jussi Halla-aho, ki je dobil 19 odstotkov. Četrti je bil nekdanji guverner finske centralne banke in nekdanji komisar Evropske komisije Olli Rehn, ki je dobil 15,3 odstotka glasov. Rehn je bil kandidat Sredinske stranke.
Za položaj predsednika države se je potegoval že v letih 2012 in 2018. Na volitvah leta 2012 se je prebil v drugi krog, kjer ga je premagal kandidat Nacionalne koalicije Sauli Niinistö. Ta je na volitvah leta 2018 zmagal v prvem krogu, Haavisto pa je bil spet drugi. Niinistö letos ne more kandidirati zaradi omejitve predsednikovanja na dva mandata.
Odkriti homoseksualec in pripadnik švedske manjšine
Tako Haavisto kot Stubb sta osebnostno zanimiva kandidata. Haavisto je leta 2012, ko je prvič kandidiral za predsednika države, postal prvi kandidat za finskega predsednika, ki je odkrit homoseksualec. V finsko zgodovino se je s kandidaturo na predsedniških volitvah leta 2012 vpisal tudi s tem, da je bil prvi predsedniški kandidat, ki ni opravil vojaške obveznosti, ampak civilno služenje.
Stubb tudi pripada manjšini, ne spolni kot Haavisto, ampak narodni oziroma jezikovni. Po očetu je namreč švedskega rodu. Tako je odraščal v dvojezičnem okolju z očetovo švedščino in finščino, jezikom njegove matere. Švedščina je materni jezik okoli 5,2 odstotka prebivalcev Finske. Po ustavi je Finska dvojezična država, govorci švedščine imajo tako pravico sporazumevanja z državnimi organi v svojem maternem jeziku.
Oba kandidata napovedujeta odločno politiko do Rusije
V prvem krogu je imel Stubb največjo prednost pred tekmeci v delih Finske, kjer je veliko švedsko govorečih – na obalnem jugu Finske in v obalnem delu osrednje zahodne Finske. Zanimivo pa je, da Stubb ni dobil največ glasov na švedsko govorečem Alandskem otočju. Tu je največ glasov pobral Haavisto. Ta je zmagoval tudi na vzhodu in severu države.
V zadnjih mesecih se Finska spopada s precej velikim številom migrantov iz neevropskih držav, ki nezakonito vstopajo na finsko ozemlje iz Rusije. Več kot očitno je, da Rusija križem rok opazuje gibanje migrantov skozi svoje ozemlje v smeri Finske. Finci imajo to početje za rusko hibridno vojno proti Finski, ker se je ta vključila v zvezo Nato.
Tako Stubb kot Haavisto pred volitvami napovedujeta trdo stališče do Rusije. Prav tako želita združiti finsko družbo, ki jo je razburila vrsta rasističnih škandalov, v katere so vpleteni člani skrajno desne Finske stranke, ki pripada vladni koaliciji, piše ameriški medij Politico.
Finska lani postala članica Nata
Predsednik Finske ima velik vpliv na finsko zunanjo politiko, je vrhovni poveljnik vojske in od njega se pričakuje, da bo povezovalna osebnost v finski družbi. Mandat predsednika traja šest let. Novi predsednik bo mandat začel 1. marca letos.
Finska, ki je bila v času hladne vojne nevtralna država in tudi po padcu Berlinskega zidu ni spremenila svoje politike do vključevanja v vojaške zveze, je lani aprila postala članica Nata. Razlog za to je seveda strah pred veliko vzhodno sosedo Rusijo, ki se je izjemno povečal, ko je ruska vojska februarja 2022 napadla Ukrajino.
