Četrtek, 1. 8. 2024, 16.10
36 minut
Kako silovit bo iranski odgovor Izraelu zaradi uboja Hanije? To je za zdaj znano.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,26
Vrhovni iranski verski voditelj, ajatola Ali Hamenej, naj bi na nujnem zasedanju iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost v sredo zjutraj že izdal ukaz za neposredni napad na Izrael.
Izrael in Iran sta že dolgoletna sovražnika, od iranske islamske revolucije leta 1979 naprej. Dolgo časa sta državi merila moči le posredno, z iranskim podpiranjem palestinskega Hamasa in libanonskega Hezbolaha, ki sta smrtna sovražnika Izraela. Do prvega neposrednega spopada med Iranom in Izraelom je prišlo aprila letos, ko je Teheran v povračilni akciji proti judovski državi poslal več kot 300 brezpilotnih letalnikov, raket in manevrirnih izstrelkov. Zdaj je odnose znova zaostril Izrael z ubojem vodje političnega urada Hamasa Ismaila Hanije med njegovim bivanjem v Teheranu. Napad naj bi Izraelci po prvih informacijah Izraelci izvedli z brezpilotnim letalnikom dolgega dosega, ki je v sobo, v kateri je bil Hanija skupaj s svojim telesnim stražarjem, izstrelil zelo majhno raketo, časnik The New York Times pa je danes poročal, da je Hanijo ubila bomba, ki so jo v sobo pretihotapili že pred meseci. Kako silovit bo iranski odgovor in ali lahko sproži vojni spopad širših razsežnosti?
Ismail Hanija je od leta 2017 večinoma živel v Katarju, kjer je vodil Hamasov politični urad (lahko bi rekli, da je znotraj Hamasa to nekakšna premierska funkcija). Hanija je bil po mnenju poznavalcev številka ena znotraj Hamasa, medtem ko je Jahja Sinvar vodja Hamasa v Gazi. Hamas je 7. oktobra lani iz Gaze nenadno napadel jug Izraela.
Krvavi pokoli na jugu Izraela
V napadih so pripadniki Hamasa in drugih manjših terorističnih skupin iz Gaze pobili skoraj 1.200 Izraelcev in tudi tujih državljanov, v veliki večini civilistov (šlo je za dobesedne eksekucije civilistov). Hamas je v Gazo odvlekel tudi 251 talcev (več kot 120 naj bi jih bilo še vedno v ujetništvu).
Izrael je na Hamasov napad odgovoril z napadom na Gazo – vsesplošen kopenski vdor v palestinsko enklavo se je začel 27. oktobra lani. Vojna v Gazi zdaj traja že več kot devet mesecev (od Hamasovega vdora na Izrael pa bo 7. avgusta minilo deset mesecev).
Več deset tisoč mrtvih prebivalcev Gaze
V tem času je po podatkih iz Gaze zaradi izraelskih vojaških akcij umrlo več kot 39 tisoč Palestincev, od tega jih je 52 odstotkov žensk in otrok. Teh podatkov ni mogoče neodvisno preveriti, veljajo pa kot verjetni.
Izraelci že mesece napadajo Gazo, kar zahteva številne civilne žrtve, a jim za zdaj ni uspelo ne uničiti Hamasa ne rešiti vseh talcev.
Že od začetka vojne je v zraku viselo vprašanje, kaj bo storil libanonski Hezbolah, ki je tako kot Hamas tesno povezan z Iranom. Za zdaj ni prišlo do vsesplošnega napada Hezbolaha, ki je na jugu Libanona država v državi, na Izrael, pač pa do stalnih provokacij z izstreljevanjem raket.
Hezbolahov veliki raketni napad na Izrael
Nanje Izrael odgovarja s povračilnim napadi na Hezbolah. Do večjega napada šiitske milice na Izrael je prišlo 4. julija letos, ko je na Izrael izstrelila več kot 200 raket. To je bil odgovor na akcijo Izraela, v katerem je izraelska vojska ubila Mohameda Nameha Naserja, enega od voditeljev Hezbolaha.
Od Hamasovega vdora v Izrael 7. oktobra lani se postavlja vprašanje, če in koliko je bil v pripravo napada vpleten Iran. Vsekakor pa ima ta zelo tesne stike s Hamasom, Hezbolah in jemenskimi Hutijci, ki so prav tako začeli napadati Izrael, pa tudi ladje v Rdečem morju.
Velika zaostritev med Izraelom in Iranom
Izraelci so verjetno prepričani, da je Iran vpleten oziroma da iz ozadja nenehno spodbuja k napadom na njihovo državo. Prvega aprila letos so Izraelci izvedli napad na iransko veleposlaništvo v Damasku, v katerem je bil med drugim ubit iranski general Mohamed Reza Zahedi, poveljnik Iranske revolucionarne garde.
Ismaila Hanijo so imeli nekateri poznavalci za bolj zmernega politika v primerjavi z voditelji Hamasa v Gazi, čeprav je - vsaj javno - zagovarjal uničenje Izraela. Bil je vodja Hamasovega političnega urada v Katarju in je deloval tudi kot nekakšen Hamasov zunanji minister. Bil je zadolžen tudi za stike med Hamasom in Iranom, zaradi česar domnevajo, da je vedel za Hamasov napad na Izrael 7. oktobra lani. Maja letos je tožilstvo Mednarodnega kazenskega sodišča zahtevalo naloge za aretacijo treh voditeljev Hamasa, vključno s Hanijehom, in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja zaradi domnevnih vojnih zločinov. Izraelski in palestinski voditelji so obtožbe zavrnili.
Iran se je maščeval 14. aprila letos, ko je prvič neposredno in s svojega ozemlja napadel Izrael. Nad judovsko državo je Teheran poslal več kot 300 brezpilotnih letalnikov, raket in manevrirnih izstrelkov. Ti niso povzročili kakšne večje škode, saj jih je veliko večina sestrelila izraelska zračna obramba. Izraelcem so pomagali tudi Američani, Britanci, Francozi in Jordanci.
Izraelska sporočila Teheranu
Izrael je odgovoril 19. aprila z uničenjem radarskega obrambnega sistema v Natanci, kjer imajo Iranci svoj glavni obrat za bogatenje urana. Napad so Izraelci izvedli z letalom, ki ni vstopilo v iranski zračni prostor. Kot je napisal ameriški medij Slate, so Izraelci s tem napadom dali Irancem svarilo: Ne uničujemo Natanca, vendar bi ga lahko, če bi hoteli.
Potem je sledilo nekaj mesecev zatišja med Izraelom in Iranom. Nato pa so v sredo Izraelci – tega niso ne uradno potrdili ne zanikali – izvedli napad na Hanijo sredi Teherana (tam je bil politični vodja Hamasa gost na inavguraciji novega iranskega predsednika Masuda Pezeškiana). Dan prej so Izraelci v letalskem napadu v Bejrutu ubili tudi enega najvišjih poveljnikov Hezbolah Fuada Šukra (povračilo za Hezbolahov napad, ki je zahteval otroška življenja).
So atentat izvedli z brezpilotnim letalnikom, ki je izstrelil natančno raketo?
Za izvedbo atentata na Hanijo je bilo treba približno osem ur pred napadom natančno vedeti, v kateri sobi bo. To informacijo bi lahko sporočili le ljudje, ki so zelo pozorno opazovali voditelja Hamasa med njegovim obiskom. Opazovalec Hanije je moral imeti dober pogled na njegovo sobo z druge strani ulice.
Edward Luttwak v britanskem mediju UnHerd
Je Hanijo ubila podtaknjena eksplozivna naprava?
Po poročanju New York Timesa pa so atentat na Hanijo izvedli s pomočjo eksplozivne naprave, ki so jo v sobo, v kateri je bival med obiskom Teherana, podtaknili že pred dvema mesecema. Ves ta čas naj bi bila neodkrita. V tej sobi naj bi Hanija prebival tudi med prejšnjimi obiski iranske prestolnice.
Je Netanjahu pripravljen tvegati veliko vojno na Bližnjem vzhodu?
Po Slateu je sporočilo Izraela tokrat: Lahko se borimo na treh frontah naenkrat in to s smrtonosno natančnostjo. Torej proti Hamasu v Gazi, Hezbolahu v Libanonu in tudi proti samemu Iranu. Domnevajo tudi, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu pripravljen tvegati tudi konflikt širših razsežnosti, torej regionalno vojno na Bližnjem vzhodu, ki utegne imeti svetovne posledice.
Številni politični analitiki domnevajo, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu pripravljen na veliko zaostritev na Bližnjem vzhodu. Sicer je Netanjahu znotraj Izraela že od Hamasovega vdora 7. oktobra lani deležen številnih graj. Nekateri so prepričani, da ga vojna proti Hamasu ohranja na oblasti.
Izraelci se nikoli niso odločili, da bi atentat na Hanijo izvedli v Katarju, kjer živi. Razlogov je po mnenju ameriškega vojaškega poznavalca Edwarda Luttwaka več: od tega, da je v Katarju tudi ameriška vojaška baza ter ker imata Katar in Izrael dobre odnose (v Katarju ima svoj urad tudi Mosad).
Napad Izraela, potem ko je Iran dobil reformističnega predsednika
Vprašanje je tudi, zakaj so se Izraelci odločili za zaostrovanje odnosov z Iranom prav zdaj, ko je na volitvah v Iranu zmagal bolj zmerni Pezeškian (ta je zamenjal radikalnega Ebrahima Raisija, ki je umrl v nesreči helikopterja maja letos). Reformist Pezeškian je pred volitvami zagovarjal izboljšanje odnosov z Zahodom.
Uboj Hanije bo verjetno okrepil radikalni del iranske oblasti na čelu z iranskim vrhovnim verskim voditeljem, ajatolo Alijem Hamenejem, in že takoj na začetku predsednikovanja oslabil Pezeškiana. Predsednik Irana ima že tako glede na iransko ureditev precej manj oblasti kot vrhovni verski voditelj, ki je številka ena v islamski republiki.
Kako silovito bo iransko maščevanje?
Seveda se zdaj postavlja vprašanje, kako silovito bo maščevanje Irana ter kdaj in kje bodo udarili. New York Times piše, da je ajatola Ali Hamenej na nujnem zasedanju iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost v sredo zjutraj že izdal ukaz za neposredni napad na Izrael. To so sporočili trije iranski uradniki, ki so bili seznanjeni z ukazom.
Slovensko zunanje ministrstvo svetuje slovenskim državljanom
Slovensko zunanje ministrstvo je na družbenem omrežju X sporočilo, da zaradi razmer v državi iz varnostnih razlogov odsvetuje vsa potovanja v Izrael. Zaradi nedavnih incidentov v Iranu in posledične nevarnosti nenadnega stopnjevanja političnih napetosti v regiji, ministrstvo slovenskim državljanom odsvetuje tudi vsa potovanja v Iran. Prav tako ministrstvo zaradi resnih varnostnih razmer v Libanonu slovenskim državljanom svetuje, naj zapustijo državo.
