Nedelja, 3. 3. 2024, 21.59
1 mesec, 3 tedne
Kako se največja evropska mesta spopadajo s turistično pošastjo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,33
"Množični turizem nas uničuje," je mantra zgodovinskih mest po Evropi. Turistično obleganje mest so po finančnem zlomu leta 2008 spodbujale denarja sestradane mestne občine, poceni leti ter kratkoročno oddajanje sob prek spleta, s tem pa je množični turizem postal pošast.
Številna evropska mesta poskušajo zajeziti množice turistov, saj razmere marsikje postajajo nevzdržne tako za prebivalce kot tudi obiskovalce, trpijo oblegani spomeniki in za povrh še okolje. Letos naj bi turistične številke že presegle rekorde iz predkoronskih časov. V časopisu Guardian so predstavili rešitve, kot so si jih zamislila mesta – ene bolj, druge manj stroge.
"Množični turizem nas uničuje," je mantra zgodovinskih mest po Evropi. Turistično obleganje mest so po letu 2008, po finančnem zlomu, spodbujale denarja sestradane mestne občine, poceni leti ter kratkoročno oddajanje sob prek spleta. S tem je množični turizem postal pošast.
V postpandemičnem času število turistov spet narašča in bo to poletje preseglo raven pred pandemijo. Število potnikov nizkocenovnih letalskih prevoznikov v Evropi, ki se je od leta 2010 letno povečalo za deset odstotkov in leta 2019 doseglo 500 milijonov, bi lahko letos preseglo 800 milijonov.
V času pred korono je Airbnb, največja, a še zdaleč ne edina platforma za kratkoročne najeme, v nekaterih evropskih mestih zabeležil trimestno rast.
V času pred korono je Airbnb, največja, a še zdaleč ne edina platforma za kratkoročne najeme, v nekaterih evropskih mestih zabeležil trimestno rast. Končni rezultat je, da najpriljubljenejše destinacije za oddih v mestu zdaj vsako leto gostijo 20 ali več obiskovalcev na vsakega domačina.
Kako vzpostaviti ravnotežje med prepotrebnimi prihodki in delovnimi mesti, ki jih ustvarja turizem, ter kakovostjo življenja prebivalcev, med upravljanjem turizma in odvračalnimi ukrepi?
Zasoljeni ogledi najbolj obleganih znamenitosti
V španski Sevilli nameravajo neznosno gnečo na novomavrskem trgu Plaza de España zmanjšati z zaprtjem trga in zaračunavanjem vstopnine, s čimer bodo pokrivali tudi stroške vzdrževanja trga in popravljanje poškodb na zgradbah in tlakih. Vstopnine za prebivalce mesta in pokrajine Andaluzije ne bo, a so vseeno številni bolj naklonjeni krepkemu zvišanju turističnega davka za vse turiste.
Ena od strategij, ki bi jo lahko sprejela Sevilla s 700 tisoč prebivalci, ki jo obišče tri milijone turistov letno, je zaračunavanje ogleda glavnih znamenitosti. Tako kot od letošnjega januarja tuji obiskovalci istanbulske Hagije Sofije s 3,5 milijona obiskovalci letno za ta privilegij plačajo 25 evrov.
V Parizu so skoraj potrojili turistične takse. Te so – odvisno od območja in vrste namestitve – zdaj v razponu od 0,65 do 14,95 evra.
V Franciji je 80 odstotkov turističnega obiska nakopičenega na 20 odstotkih države. To pomlad bodo začeli s kampanjo v vrednosti enega milijona, ki domače in tuje turiste poziva, naj se odpravijo zunaj najbolj obleganih poti.
V Benetkah so poplavo turistov letos sklenili omejiti z vstopnino ob določenih dnevih za vse mesto, ki se giblje od tri do deset evrov, poleg nekaterih drugih ukrepov. V Firencah so lani jeseni prepovedali nove kratkoročne najeme Airbnb in podobnih platform v zgodovinskem središču. Še več, na slikoviti ovinkasti cesti Amalfijske obale bodo prometne zastoje krotili s sistemom "par-nepar".
Ponekod se zanašajo na boljše upravljanje. Atene so denimo lani poleti uvedle sistem časovnih terminov za obiske Akropole, medtem ko je poletni dostop do marsejskih Calanques zdaj urejen s shemo brezplačnih rezervacij.
Francija ni le Pariz
Eden od načinov zmanjševanja turistične obremenitve so informacijske kampanje, katerih cilj je preoblikovati turistične tokove. Tako bodo v Franciji, kjer je 80 odstotkov turističnega obiska nasičenih na 20 odstotkih države, to pomlad začeli s kampanjo v vrednosti enega milijona, ki domače in tuje turiste poziva, naj se odpravijo zunaj najbolj obleganih poti.
Za obvladovanje gneče nameravajo vzpostaviti tudi sistem opazovanja turističnih pretokov in morebitnih preobremenitev.
"Pojdite kam drugam"
Na Nizozemskem, kjer so skovali izraz čezmerni turizem, so se pri omejevanju turizma znašli v zagati, saj po drugi strani krvavo potrebujejo turistični denar. Že pred letom dni so razvpite britanske žurerje od obiska odvračali s kampanjo "Pojdi stran", a je kljub temu število prenočitev v Amsterdamu lani doseglo skoraj predpandemično raven, s petino večjim obiskom kot v 2022.
Kampanjo so razširili še na moteče turiste iz Nemčije, Francije, Španije in Italije, prav tako pa so prepovedali kajenje marihuane na javnih mestih v rdeči četrti ter uvedli časovne omejitve obratovanja barov. Za 30 odstotkov so tudi zmanjšali število licenciranih prenočišč in uvedli strožje pogoje izdajanja dovoljenj, da bi odstranil prevarantske turistične lokale, kot so prodajalne sladkarij, za katere sumijo, da so leglo kriminala.
Ker obupno potrebujejo denar za vzdrževanje obrežij kanalov, so v Amsterdamu krepko zvišali tudi turistično takso, ki je z 12,5 odstotka najvišja v Evropi.
Že pred letom dni so razvpite britanske žurerje od obiska odvračali s kampanjo "Pojdi stran", a je kljub temu število prenočitev v Amsterdamu lani doseglo skoraj predpandemično raven, s petino večjim obiskom kot v 2022.
Španci imajo dovolj pijancev
Španija, ki je lani sprejela 85 milijonov gostov in s turistično panogo ustvari 13 odstotkov BDP, le stežka sprejema ukrepe, naperjene proti obiskovalcem. Kljub temu pa pripravljajo zakon o omejevanju ekscesnega turizma, kot imenujejo enotedensko pijančevanje gostov iz nekaterih evropskih držav.
Na Balearih so pred leti uvedli visoke globe za "balkoning" – skakanje v bazen z balkona – časovne omejitve prodaje alkohola v večernih urah v trgovinah ter še nekaj prepovedi lokalnim turističnim ponudnikom za umiritev nevzdržnih razmer. Zagrožene globe za kršitelje niso mačji kašelj – znašajo do 600 tisoč evrov.
V pripravi je že nov zakon, ki naj bi stopil v veljavo do poletne sezone in se bo bolj osredotočil na posameznike. Med načrtovanimi ukrepi sta deportacija zaradi antisocialnega vedenja in črni seznam ljudi, ki jim je prepovedan obisk otokov, čeprav pravna stroka opozarja, da bi bilo s tem kršeno načelo EU o svobodi gibanja.
Nadzor turističnih množic in zaščito spomenikov nameravajo Grki z Akropole – lani poleti se je nanjo vsakodnevno povzpelo več kot 20 tisoč turistov – razširiti še na druge arheološke znamenitosti.
Tudi grški otoki se utapljajo pod turistično težo
Grčija je ena najbolj turistično obleganih destinacij na svetu. Tudi Atene, nekoč le postanek med potjo na grške otoke, se dušijo pod plazom turistov. Lani so privabile rekordnih več kot sedem milijonov turistov, prevladujejo Američani in Britanci. Nadzor turističnih množic in zaščito spomenikov nameravajo z Akropole – lani poleti se je nanjo vsakodnevno povzpelo več kot 20 tisoč turistov – razširiti še na druge arheološke znamenitosti.
Narašča tudi nezadovoljstvo na otokih, saj se zaradi navala lokalne skupnosti spopadajo s kupi odpadkov, pomanjkanjem vode, nezadostnimi javnimi storitvami in nezakonitimi gradnjami.
Na Santoriniju in Mikonosu so tako oblasti zajezile nedovoljeno gradnjo, zagnale buldožerje ter uničile nezakonito zgrajene bare in restavracije na najboljših lokacijah.
V Dubrovnik lahko tudi s kovčkom
Nekateri protituristični ukrepi pa so se izkazali le za govorice. Tako je lani poleti odjeknila vest, da so v Dubrovniku, eni od najbolj obiskanih evropskih destinacij, s 36 obiskovalci na prebivalca, prepovedali kovčke na kolesih.
V resnici pa je mestna oblast v okviru kampanje "Spoštuj mesto" pozvala obiskovalce, naj se v zgodovinskem središču primerno oblečejo, ne plezajo na spomenike in torbe nosijo čez starodavne tlakovce, da bi nekoliko omilili neznosen hrup.
Dubrovniška mestna oblast je v okviru kampanje "Spoštuj mesto" pozvala obiskovalce, naj se v zgodovinskem središču primerno oblečejo, ne plezajo na spomenike in torbe nosijo čez starodavne tlakovce, da bi nekoliko omilili neznosen hrup.
