Četrtek, 5. 3. 2020, 13.29
4 leta, 2 meseca
Putin in Erdogan sta se dogovorila
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,95
9
Turčija in Rusija sta danes dosegli dogovor, da bo opolnoči v pokrajini Idlib na severozahodu Sirije začela veljati prekinitev ognja, je sporočil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan po pogovorih z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom v Moskvi. Čeprav Rusija in Turčija v sirski državljanski vojni podpirata nasprotni strani, poglobitve spora ni bilo pričakovati, je prepričan poznavalec razmer Bogomil Ferfila.
Na tretjem letošnjem srečanju sta po šesturnih pogovorih Putin in Erdogan sporočila tudi, da bodo v Idlibu, še zadnji uporniški trdnjavi v Siriji.
Putin je potrdil, da sta se dogovorila o skupnem dokumentu, ki bo, kot upa, "dobra podlaga za končanje spopadov v deeskalacijski coni v Idlibu in trpljenja civilnega prebivalstva".
"Namen dogovora je preprečiti poslabšanje humanitarne krize," pa je poudaril Erdogan. Dodal je, da si pridržuje pravico do odgovora z vso močjo na kakršenkoli napad sirskih sil, ne glede na prekinitev ognja. Ob tem je sirski režim označil kot enega od krivcev za zlom dogovora med Moskvo in Ankaro iz leta 2018.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po pogovoru predsednikov sporočil, da bodo ruske in turške sile 15. marca začele skupne patrulje ob glavni avtocesti v Idlibu, avtocesti M4.
Prav danes je bilo v ruskih letalskih napadih v provinci Idlib na severozahodu Sirije ubitih najmanj 15 civilistov, vključno z otrokom, je sporočila sirska nevladna organizacija Observatorij za človekove pravice. Gre za zadnji preostali del ozemlja v Siriji, ki ga nadzorujejo islamistične uporniške skupine pod okriljem Turčije.
V Idlibu sicer vse pogosteje prihaja tudi do spopadov med sirsko in turško vojsko. Minuli teden je bilo tako v nočnem letalskem napadu, ki naj bi ga izvedla sirska vojska, ubitih 34 turških vojakov. A poznavalec razmer Bogomil Ferfila je prepričan, da tudi za tem napadom stojijo ruske sile. Vojaški analitiki so si namreč enotni, da sirska letala niso sposobna nočnih napadov.
Turčija je zato v nedeljo sprožila vojaško operacijo proti silam Asadovega režima, med katero je uničila več sirskih letal, helikopterjev in tankov. V spopadih je bilo ubitih več kot sto sirskih vojakov in režimu zvestih borcev. Turčija je tja poslala dodatne vojake, tanke in brezpilotna letala.
Različni interesi Rusije in Turčije v Siriji
Po Ferfilovih besedah primarni namen Erdoganovih vojaških posredovanj v Siriji ostaja zatiranje sirskih Kurdov. Glavni interes Rusije pa je ohranitev vojaške baze v Lataki in da se, po odhodu ZDA iz Sirije, Erdogan izkaže kot gospodar Sirije.
"Čeprav je na tleh turška vojska daleč najmočnejša sila, ki lahko zlahka opravi z Asadovimi, Hezbolahovimi, iranskimi in kurdskimi borci v Siriji, pa so v zraku ruske letalske enote odločilnega pomena," je prepričan Ferfila.
Rusija, ki v Siriji podpira režimske sile predsednika Bašarja al Asada, in Turčija se že dalj časa medsebojno obtožujeta za kršitve krhke prekinitve ognja v Idlibu, za katero sta se dogovorili leta 2018. V skladu z dogovorom je Turčija v tej pokrajini vzpostavila 12 opazovalnih točk, da bi preprečila ofenzivo režimskih sil in nov begunski val čez sirsko-turško mejo.
Toda sirski režim je odločen, da bo prevzel nadzor nad tem delom ozemlja in decembra lani je sprožil ofenzivo, ki je v beg pognala skoraj milijon civilistov. Ankara je zaradi tega odprla meje proti Evropski uniji, kjer je na meji z Grčijo ujetih več tisoč migrantov.
Tema pogovorov tudi begunsko vprašanje?
Za reševanje begunske krize Erdogan pričakuje oziroma zahteva podporo EU. "Eden izmed njegovih scenarijev, ki ga je predlagal tudi nemški obrambni minister, je, da bi se na severu Sirije vzpostavila "no-fly zone" oziroma zavarovano območje za begunce, kamor bi lahko namestili več milijonov beguncev. Ne samo sirskih beguncev, temveč tudi ekonomskih migrantov iz Pakistana, Afganistana in Bangladeša. S tem bi hkrati vzpostavili tamponsko območje med Turčijo in Sirijo. Res pa je, da s tem ne bi bili povsem zadovoljni Kurdi, ki si lastijo del ozemlja. Navdušena ne bi bila niti Sirija, saj ozemlje ne bi bilo pod njenim nadzorom. A kljub vsemu se mi zdi to dober način za rešitev begunskega vprašanja," še sklene Ferfila.
Idejo o vzpostavitvi območja prepovedi letenja na severu Sirije, da bi tam ustavili vojaške spopade, je danes v Zagrebu podprl tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. "Če želimo ustaviti bombne napade, ki grozijo civilistom, je treba vzpostavitvi tamponsko območje v zračnem prostoru, da bi preprečili nove napade," je dejal in dodal, da pobude na ravni unije še niso obravnavali.
9