Petek, 12. 9. 2014, 17.51
8 let, 6 mesecev
Je nova finančna katastrofa že pred našimi vrati?
Propad 158 let stare investicijske banke Lehman Brothers je imel katastrofalni učinek, saj je zaostril svetovno finančno krizo, toda v resnici ta propad ni vzrok te krize, ampak posledica.
Ko so centralne banke zaradi višje inflacije dvignile obrestne mere, številni ljudje niso mogli več odplačevati posojil. Tudi Lehman Brothers je zašel v težave zaradi velike izpostavljenosti vrednostnim papirjem na podlagi hipotek.
Vsekakor je učinek domin zaradi propada banke, ki je zamajal svetovni finančni sistem, tako prestrašil politike, da so banke reševali s pomočjo davkoplačevalskega denarja. Politiki so postali nekakšni talci bankirjev.
Del svetovne finančne krize, ki je izbruhnila leta 2008, je tudi evropska dolžniška kriza oziroma kriza evra. Finančna kriza je resno zamajala vrsto držav na stari celini. V kot so bile stisnjene Irska, Islandija, še zlasti pa južnoevropske države t. i. olivnega pasu: Grčija, Portugalska, Ciper, Španija, tudi Italija.
Kriza je udarila tudi po Sloveniji in razkrila strukturne napake našega gospodarstva. Zaradi ekonomsko neracionalnih posojil, ki so jih dajale banke (sem spadajo tudi t. i. tajkunska posojila), ima Slovenija skoraj petmilijardno bančno luknjo. Kriza se je odrazila tudi na političnem področju – Slovenija je imela v zadnjih treh letih kar dvoje predčasnih volitev.
"Kar se je naredilo, je samo zagon gospodarstva, ki je utemeljen na izrazitem kvantitativnem sproščanju – po domače tiskanju denarja. Centralne banke so zalivale trg s svežim denarjem, ki se za zdaj še ni prelil v povpraševanje, ker so banke še neočiščene in podjetja prezadolžena," pojasnjuje in dodaja, da se bo "zalivanje z denarjem", ko se bo bančni sistem sčistil, odrazilo v višji inflaciji.
Uvesti bi morali pravila o hitrem prisilnem dokapitaliziranju problematičnih bank (t. i. bail-in), ki bi lastnike bank in drugih finančnih institucij prisilila, da se odločijo, ali bodo dali na stran za morebitno dokapitalizacijo ogromne količine denarja ali začeli poslovati bolj odgovorno. V tem primeru bi banke veliko bolj skrbele za to, kam in komu posojajo, kar bi preprečilo t. i. kazino finančne zabave.
Črpanje denarja v gospodarstvo se je na začetku poznalo na ceni zlata. To se je umirilo, vendar se "zalivanje z denarjem" zdaj pozna na trgu nepremičnin. Praktično v vseh večjih gospodarstvih že zaznavajo ponoven nepremičninski balon. Cene v nekaterih državah že divjajo in se bližajo svojim vrhuncem. To je kazalec, da smo naredili premalo, da bi preprečili prihodnje krize, še pravi Burger.