Je nova finančna katastrofa že pred našimi vrati?

Propad 158 let stare investicijske banke Lehman Brothers je imel katastrofalni učinek, saj je zaostril svetovno finančno krizo, toda v resnici ta propad ni vzrok te krize, ampak posledica.

Ko poči nepremičninski balon, izbruhne finančna kriza Finančna kriza se je pojavila, ko je v ZDA počil nepremičninski balon. Banke so namreč v času nizkih obresti hipotekarna posojila dajale tudi ljudem, ki si hiš glede na svoje prihodke niso mogli privoščiti.

Ko so centralne banke zaradi višje inflacije dvignile obrestne mere, številni ljudje niso mogli več odplačevati posojil. Tudi Lehman Brothers je zašel v težave zaradi velike izpostavljenosti vrednostnim papirjem na podlagi hipotek.

Je bil stečaj Lehman Brothers najdražja napaka 21. stoletja? Nasprotniki stečaja Lehman Brothers pa so prepričani, da je bil propad banke napaka stoletja oziroma najdražja napaka 21. stoletja. Država bi po njihovem mnenju morala dati denar, ki bi obdržal banko pri življenju, ne pa je poslati v stečaj. Po njihovem prepričanju bi bila rešitev banke cenejša izbira za svetovno gospodarstvo.

Vsekakor je učinek domin zaradi propada banke, ki je zamajal svetovni finančni sistem, tako prestrašil politike, da so banke reševali s pomočjo davkoplačevalskega denarja. Politiki so postali nekakšni talci bankirjev.

Stotine milijard davkoplačevalskega denarja za sanacijo bank Oktobra 2008 so tako v ZDA potrdili 700 milijard ameriških dolarjev (540 milijard evrov) vreden sveženj pomoči bankam, sledili so jim tudi v Nemčiji, Franciji, na Japonskem … Nekateri so ironično govorili, da kapitalizem rešujejo s socialističnimi ukrepi.

Del svetovne finančne krize, ki je izbruhnila leta 2008, je tudi evropska dolžniška kriza oziroma kriza evra. Finančna kriza je resno zamajala vrsto držav na stari celini. V kot so bile stisnjene Irska, Islandija, še zlasti pa južnoevropske države t. i. olivnega pasu: Grčija, Portugalska, Ciper, Španija, tudi Italija.

Evrska kriza zamaja EU Dolžniška kriza je pahnila obstoj evra v negotovost in sprožila socialne nemire v kriznih državah. Glede načina reševanja krize so se lomila kopja, ali je varčevalna politika, katere zaščitni znak je postala nemška kanclerka Angela Merkel, prava pot ali samo zaostruje in poglablja krizo.

Kriza je udarila tudi po Sloveniji in razkrila strukturne napake našega gospodarstva. Zaradi ekonomsko neracionalnih posojil, ki so jih dajale banke (sem spadajo tudi t. i. tajkunska posojila), ima Slovenija skoraj petmilijardno bančno luknjo. Kriza se je odrazila tudi na političnem področju – Slovenija je imela v zadnjih treh letih kar dvoje predčasnih volitev.

Nobenih ukrepov, ki bi preprečili prihodnje finančne krize Čeprav svetovno gospodarstvo počasi okreva, pa številni opozarjajo, da nas lahko v prihodnje čakajo podobne finančne krize. Ekonomist Anže Burger je prepričan, da se lahko podobna finančna kriza ponovi, saj niso bili sprejeti nobeni ukrepi, ki bi v prihodnje preprečili takšne krize.

"Kar se je naredilo, je samo zagon gospodarstva, ki je utemeljen na izrazitem kvantitativnem sproščanju – po domače tiskanju denarja. Centralne banke so zalivale trg s svežim denarjem, ki se za zdaj še ni prelil v povpraševanje, ker so banke še neočiščene in podjetja prezadolžena," pojasnjuje in dodaja, da se bo "zalivanje z denarjem", ko se bo bančni sistem sčistil, odrazilo v višji inflaciji. Reforme bi morale preprečiti t. i. kazino finančne zabave Po njegovem mnenju bi morali sprejeti reforme, ki bi banke in druge finančne institucije prisilile, da se vedejo odgovorno in da pri svojem poslovanju ne sprejemajo prevelikih tveganj.

Uvesti bi morali pravila o hitrem prisilnem dokapitaliziranju problematičnih bank (t. i. bail-in), ki bi lastnike bank in drugih finančnih institucij prisilila, da se odločijo, ali bodo dali na stran za morebitno dokapitalizacijo ogromne količine denarja ali začeli poslovati bolj odgovorno. V tem primeru bi banke veliko bolj skrbele za to, kam in komu posojajo, kar bi preprečilo t. i. kazino finančne zabave.

Kdaj bo nepremičninski balon spet počil? Teh reform ni bilo, ravno nasprotno, doživeli smo celo vrsto t. i. bail-outov, sanacij bank z državnim (davkoplačevalskim) denarjem. To je le še potrdilo prepričanje bankirjev, da jih bo, ko pridejo v težave, iz težav vedno izvlekla država, zaradi česar se vedejo neodgovorno, ugotavlja ekonomist.

Črpanje denarja v gospodarstvo se je na začetku poznalo na ceni zlata. To se je umirilo, vendar se "zalivanje z denarjem" zdaj pozna na trgu nepremičnin. Praktično v vseh večjih gospodarstvih že zaznavajo ponoven nepremičninski balon. Cene v nekaterih državah že divjajo in se bližajo svojim vrhuncem. To je kazalec, da smo naredili premalo, da bi preprečili prihodnje krize, še pravi Burger.