Petek, 19. 1. 2024, 14.08
3 mesece, 1 teden
Italijansko sodišče odločilo o spornem fašističnem pozdravu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,12
Odločitev sodišča je bila težko pričakovana v luči nedavnega neofašističnega zborovanja v središču Rima, ki je šokiralo Italijo in na katerem se je več sto ljudi s fašističnim pozdravom spomnilo dveh neofašistov, ubitih leta 1978.
Italijansko vrhovno sodišče je v četrtek razsodilo, da je fašistični pozdrav kaznivo dejanje, samo če ogroža javni red in če pomeni poskus obujanja prepovedane fašistične stranke. To pomeni, da ta zloglasni pozdrav z dvignjeno desnico ni nujno kazniv, če se izvaja na spominskih dogodkih, kot je bil nedavni množični fašistični pozdrav v Rimu.
Vrhovno oz. kasacijsko sodišče je razsojalo v primeru osmih neofašistov, obsojenih zaradi uporabe tega pozdrava, ki je imenovan tudi rimski pozdrav, leta 2016 na spominski slovesnosti v Milanu.
Razsodilo je, da so rituali, pri katerih udeleženci neofašističnih zborovanj odgovorijo s "prisoten" in rimskim pozdravom, kazniva dejanja, saj spominjajo na geste, značilne za fašistično stranko, ki je bila razpuščena po drugi svetovni vojni. Med kazniva dejanja sodijo po 5. členu zakona Scelba iz leta 1952.
Po tem zakonu pa ta dejanja niso kazniva na spominskih slovesnostih, če ni dokazano, da imajo osebe, ki jih izvajajo, namen ponovno obuditi fašistično stranko, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pri presojanju, ali gre za kaznivo dejanje, lahko sodniki uporabijo tudi zakon Mancino iz leta 1993, ki sankcionira diskriminacijo in nasilje na rasni, etnični, nacionalni ali verski osnovi. Sodišča pa so tista, ki odločijo, katerega od omenjenih dveh zakonov ali oba bodo uporabili.
Fašistični pozdrav sodi med kazniva dejanja v okviru zakona Mancino
Predstavnik kasacijskega sodišča Pietro Gaeta je pojasnil, da lahko fašistični pozdrav sodi med kazniva dejanja v okviru zakona Mancino le, ko pomeni konkretno nevarnost za javni red. V zadnjem primeru v Rimu, ko se je na spominski slovesnosti "zbralo več sto fašističnih nostalgikov", pa ne gre za tak primer, je poudaril. Ocenil je, da je italijanska demokracija dovolj zrela, da bo znala ločiti, kdaj gre za dejanje, ki je nevarno za javni red, kdaj pa to ni.
Ker je bila osmerica iz Milana obsojena na podlagi zakona Mancino, je kasacijsko sodišče njihovo obsodbo razveljavilo in primer vrnilo pritožbenemu sodišču v Milanu. To bo moralo razsoditi, ali je obstajala "konkretna nevarnost obuditve razpuščene fašistične stranke".
Strokovnjak za ustavno pravo Gaetano Azzariti je za AFP ocenil, da je sodišče potrdilo protifašistične vrednote povojne Italije, saj ohranja, da je poveličevanje fašizma kaznivo dejanje, hkrati pa sodiščem prepušča odločanje. To je po njegovem mnenju uravnotežen pristop.
Po oceni profesorja ustavnega prava Giulia Vigevanija pa bo sodni pregon fašističnega pozdrava še naprej zapleten. "Pozdrav ni kaznivo dejanje, to postane, če pomeni nevarnost za obnovo fašistične stranke," je pojasnil in ocenil, da bodo sodišča v 99 odstotkih primerov zavrnila vloge tožilstev.
Odločitev sodišča je bila težko pričakovana v luči nedavnega neofašističnega zborovanja v središču Rima, ki je šokiralo Italijo in na katerem se je več sto ljudi s fašističnim pozdravom spomnilo dveh neofašistov, ubitih leta 1978.
