EU bi lahko prejemala po 100 milijonov odmerkov cepiva na mesec

Italija je danes odobrila cepivo proti covidu-19 družbe AstraZeneca tudi za starejše od 65 let, so sporočili iz ministrstva za zdravje. V državi so medtem zabeležili črni mejnik, saj je v povezavi s covidom-19 od začetka epidemije umrlo že več kot 100 tisoč ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Italijansko ministrstvo za zdravje je danes v izjavi sporočilo, da lahko s cepivom AstraZenece cepijo starejše od 65 let, ki se ne uvrščajo med zelo ranljive skupine. To so tisti s poslabšanim imunskim sistemom in tisti, ki jemljejo zdravila, zaradi katerih jih bolj ogroža smrt zaradi covida-19.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je danes ostro kritiziral izgrede na sobotnih protestih proti ukrepom za zajezitev novega koronavirusa na Dunaju. Čeprav je treba zagotoviti pravico do izražanja mnenja, je bil kancler zgrožen nad posameznimi nacističnimi vzkliki in pozdravi. Huliganska ali antisemitska mentaliteta nista sprejemljivi, je poudaril.

Kurz je danes v parlamentu delil svoje ogorčenje nad posameznimi udeleženci protestov v soboto, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Izraelske oblasti so danes uradno proti covidu-19 začele cepiti Palestince, ki imajo dovoljenje za delo v Izraelu in naselbinah na Zahodnem bregu. Medtem so v Izraelu najmanj enkrat cepili pet milijonov državljanov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Dovoljenje za delo v Izraelu ima okoli 100.000 Palestincev, veliko jih dela v gradbeništvu. Kdor se želi cepiti, je lahko svojo željo posredoval delodajalcu.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je kritična do farmacevtskega podjetja AstraZeneca, ki je uresničilo manj kot desetino dogovorjene dobave EU v prvem četrtletju. Podjetje bo moralo okrepiti prizadevanja, sicer nedavna blokada izvoza cepiva iz Italije v Avstralijo ne bo zadnja, je opozorila v pogovoru s skupino medijev.

Von der Leynova je spomnila na bistvo januarja vzpostavljenega mehanizma za nadzor izvoza cepiv - če podjetje ne izpolni obveznosti do EU, izvoza ni mogoče dovoliti. Minuli konec tedna so v okviru tega mehanizma prvič ustavili izvoz: Italija je blokirala izvoz 250.000 odmerkov cepiva AstraZenece v Avstralijo.

V Turčiji so z več kot desetimi milijoni odmerkov cepiva proti okužbi z novim koronavirusom cepili okoli 7,6 milijona ljudi, od tega 2,4 milijona že tudi z drugim odmerkom.

V 84-milijonski Turčiji so doslej potrdili 2,8 milijona okužb in okoli 29.000 smrti, povezanih s covidom-19, kažejo podatki ministrstva za zdravje v Ankari.

Kampanja množičnega cepljenja je sicer stekla v sredini januarja s cepivom kitajskega podjetja Sinovac, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Na območjih z ugodno epidemiološko sliko so minuli teden sprostili vrsto protikoronskih omejitev - med drugim so odpravili omejitve gibanja, podobne policijski uri, ki so veljale ob koncih tedna, in v omejenem obsegu odprli lokale.

Nočna policijska ura medtem ostaja v veljavi. (STA)

V Avstriji so v minulih 24 urah potrdili 1910 novih okužb z novim koronavirusom. To število samo po sebi ni visoko, a z vidika tega, da se nanaša na število primerov, potrjenih v nedeljo, je najvišje v zadnjih treh mesecih. Obenem še naprej nevarno narašča pritisk na avstrijske bolnišnice, še posebej na oddelke za intenzivno nego.

Zato se je danes oglasilo avstrijsko društvo za anesteziologijo, reanimacijo in intenzivno medicino (ÖGARI), ki je opozorilo na bistven porast bolnikov s covidom-19 na njihovih oddelkih. V zadnjih dveh tednih se je obremenitev intenzivnih oddelkov povečala za več kot 23 odstotkov. Trenutno je sicer hospitaliziranih 1522 oseb s covidom-19, od tega jih 331 potrebuje intenzivno nego.

Podobno je s številom novih okužb. Še pred tednom dni, 1. marca, je bilo teh "samo" 1409, danes jih je 500 več. Nazadnje jih je bilo v ponedeljek več 14. decembra lani, ko so jih našteli 2588, na spletni strani poroča avstrijski Kronen Zeitung. Največ novih primerov so v minulem dnevu znova potrdili na Dunaju, 538, in v Spodnji Avstriji, 475.

Skupno so v Avstriji od začetka epidemije potrdili 476.980 okužb, 8732 oseb s covidom-19 je umrlo, od tega v minulih 24 urah 19. (STA)

V Nemčiji se je po poslancu bavarske CSU Georgu Nüssleinu v ločeno afero z dobavo zaščitnih mask ujel še poslanec CDU Nikolas Löbel. Oba zapuščata skupno poslansko skupino in se septembra ne nameravata znova potegovati za poslanski sedež. A z vse več strani se vrstijo tudi pozivi k njunemu odstopu.

Nemški bundestag je že februarja odvzel imuniteto poslancu krščansko-socialne unije (CSU) Georgu Nüssleinu, ki naj bi od proizvajalca mask preko posrednika nezakonito prejel 650.000 evrov. V zameno naj bi uspešno lobiral tako pri nemški zvezni kot tudi pri bavarski deželni vladi. Proti njemu poteka preiskava zaradi suma dajanja in prejemanja podkupnin od uradnih oseb.

Vidni 51-letni poslanec sicer vse očitke zanika, a je v petek prek svojega odvetnika vendarle sporočil, da zapušča položaj namestnika vodje skupne poslanske skupine CDU in CSU v bundestagu, na jesenskih volitvah pa ne bo vnovič kandidiral. V nedeljo je naznanil še, da zapušča poslansko skupino, poroča nemški časnik Spiegel.

Za enake korake se je odločil tudi 34-letni Nikolas Löbel iz vrst krščansko-demokratske unije (CDU), potem ko je prišlo na dan, da je njegovo podjetje s posli z dobavo zaščitnih mask zaslužilo več sto tisoč evrov.

Kot je potrdil v petek, je njegovo podjetje zaslužilo približno 250.000 evrov s posredovanjem pri sklepanju pogodb med dobaviteljem iz njegove rodne zvezne dežele Baden-Württemberg in dvema zasebnima podjetjema v Heidelbergu in Mannheimu.

Sprva je odstopil zgolj s položaja v parlamentarnem odboru za zunanjo politiko, a je pod pritiskom v nedeljo napovedal še takojšen odhod iz poslanske skupine in dodal, da se po izteku mandata avgusta ne bo več potegoval za poslanski sedež. V pismu, ki ga povzema Spiegel, je zapisal, da prevzema odgovornost za svoja dejanja in bo sprejel ustrezne politične posledice.

A za številne to ni dovolj in tik pred deželnimi volitvami v Porenju-Pfalškem in Baden-Württemberg, ki bodo 14. marca, od poslancev pričakujejo odstop.

"Kdorkoli, ki kot predstavnik ljudi v tej krizi poskuša kovati dobiček, mora nemudoma zapustiti parlament," je minuli konec tedna v pogovoru za časnik Südkurier dejal novi vodja CDU Armin Laschet.

Danes je tudi bavarski ministrski predsednik iz vrst CSU Markus Söder priporočil tako Löblu kot Nüssleinu, naj odstopita. V nastopu v jutranji oddaji na televiziji ZDF je še napovedal, da bo vodstvo stranke popoldne razpravljalo o morebitnih "strankarskih posledicah", še povzema Spiegel. (STA)

Na Hrvaškem so v minulih 24 urah ob 2178 testih potrdili 94 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 19 bolnikov s covidom-19, je danes potrdil hrvaški štab civilne zaščite. Hrvaški mediji poročajo, da se vse več državljanov zaveda, da je cepljenje edini način za normalizacijo življenja.

Današnje število na novo okuženih je ob približno enakem številu testiranj nekoliko višje, kot je bilo prejšnja dva ponedeljka. Minuli ponedeljek so ob 2294 testih potrdili 91 novih okužb, teden dni pred tem pa 72 okužb ob 2242 testih, je povedal direktor hrvaškega zavoda za javno zdravje (HZJZ) Krunoslav Capak.

Poudaril je, da so v prejšnjem tednu potrdili za 16,3 odstotka več novih okužb kot v tednu pred tem. Dodal je, da 14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev znaša 161,2. Stopnja smrtnosti na milijon prebivalcev je 1377,5.

V bolnišnicah se zdravi 805 covidnih bolnikov, od tega jih je 74 na ventilatorjih. V samoizolaciji je 14.162 ljudi. Od 25. februarja lani so potrdili 246.698 okužb z novim koronavirusom, umrlo je 5609 bolnikov. Doslej so testirali 1.387.946 ljudi, so še objavili.

Kot so dodali, so na Hrvaškem doslej uporabili 262.091 odmerkov Pfizerjevega, Moderninega in AstraZenecinega cepiva. Cepili so 199.498 ljudi, med njimi 62.593 z dvema odmerkoma.

V javnomnenjski raziskavi na portalu Jutarnjega lista je 82 odstotkov od 5000 sodelujočih odgovorilo, da bi morala Hrvaška kupiti rusko cepivo Sputnik V ne glede na to, ali ga bo odobrila EU. Državljani se vse bolj zavedajo, da je edini način za normalizacijo življenja cepivo, ocenjuje Jutarnji list. Časnik napoveduje, da bo Hrvaška naslednji teden nadaljevala pogovore z Rusijo o nabavi cepiva Sputnik V. (STA)

Posledice pandemije covida-19 bi lahko do konca desetletja vodile v deset milijonov dodatnih otroških porok, je pokazala danes objavljena študija Sklada Združenih narodov za otroke (Unicef). Pozvali so k takojšnjemu ukrepanju, da bi to preprečili.

Unicef opozarja, da pri najbolj ranljivih deklicah zaradi zapiranja šol, poslabšanja gospodarskih razmer, motenega dostopa do storitev ter smrti staršev, ki so posledica pandemije, obstaja še večje tveganje za otroško poroko.

Že pred izbruhom covida-19 je pri 100 milijonih deklicah obstajalo tveganje za otroško poroko v prihodnjih desetih letih, čeprav so se razmere v več državah na tem področju v zadnjih letih bistveno izboljšale. V zadnjih desetih letih se je število mladih žensk, ki so se poročile kot mladoletne, na globalni ravni zmanjšalo za 15 odstotkov. To pomeni, da je bilo preprečenih približno 25 milijonov porok. Ta napredek je zdaj ogrožen, je v sporočilu za javnost zapisal Unicef.

"Covid-19 je že tako težak položaj za milijone deklet še poslabšal. Zaprte šole, izolacija od prijateljev in podpornih mrež ter povečanje revščine so prilili olja na ogenj, pri gašenju katerega je imel svet že tako in tako težave," je povedala izvršna direktorica Unicefa Henrietta Fore.

"Mednarodni dan žensk je ključen trenutek, da se spomnimo, kaj vse bodo izgubile te deklice, če ne bomo takoj ukrepali - svojo izobrazbo, zdravje in prihodnost," je poudarila.

"S ponovnim odprtjem šol, učinkovitimi zakoni in politikami, dostopom do zdravstva in socialnih služb (...) ter zagotavljanjem celovite socialne zaščite za družine lahko bistveno zmanjšamo tveganje za to, da bi z otroško poroko dekletom ukradli otroštvo," je izpostavila izvršna direktorica sklada ZN.

Dekleta, ki se poročijo v otroštvu, utrpijo takojšnje in vseživljenjske posledice. Obstaja večja verjetnost, da bodo žrtev družinskega nasilja, manj verjetno pa je, da bodo ostale v šoli. Otroške poroke povečujejo tudi tveganje za zgodnjo in nenačrtovano nosečnost, s čimer se povečuje tveganje za zaplete pri nosečnosti in smrt.

Po svetu po nekaterih ocenah živi 650 milijonov žensk in deklet, ki so se poročile v otroštvu, od tega približno polovica v Bangladešu, Braziliji, Etiopiji, Indiji in Nigeriji. Da bi izničili posledice pandemije in do leta 2030 izkoreninili otroške poroke, kar je tudi eden od ciljev trajnostnega razvoja, je treba napredek močno okrepiti, so še poudarili v Unicefu. (STA)

Pri načrtovanju strategije cepljenja proti okužbi z novim koronavirusom bi moral biti glavni kriterij število socialnih stikov in ne nujno starost, ocenjuje nemški imunolog Michael Meyer-Hermann. Kot namreč opozarja, bi imelo hitro cepljenje ljudi z največ kontakti bistveno večji učinek pri zaviranju epidemije v družbi.

Nemčija - podobno kot večina drugih držav v Evropi in po svetu - sledi strategiji cepljenja, po kateri imajo prednost starejši in kronični bolniki, saj je pri njih tako tveganje za okužbo kot tudi za hujši potek covida-19 višje.

Cilj je zmanjšati število smrti in število bolnikov s covidom-19 v preobremenjenih bolnišnicah. A na samo širjenje okužb oziroma potek pandemije to nima večjega učinka, saj imajo prav ti ljudje praviloma najmanj socialnih stikov, je za berlinski časnik Tagesspiegel opozoril Meyer-Hermann s centra Helmholtz za raziskave nalezljivih bolezni v mestu Braunschweig.

V Nemčiji sicer trenutno še vedno poteka cepljenje najbolj prioritetnih skupin - starejših od 80 let in najbolj izpostavljenih zdravstvenih delavcev. Naslednji na vrsti bodo starejši od 70 let ter ljudje z drugimi boleznimi.

Do petka - več kot dva meseca od začetka cepljenja s prvim odmerkom - je v tej državi vsaj prvi odmerek cepiva dobilo 4,9 milijona ljudi, od tega jih je 2,4 milijona prejelo že tudi drugi odmerek. Dnevno v Nemčiji zadnje dni cepijo po več kot 170.000 ljudi, kar je bistveno več kot pred nekaj tedni, na svoji spletni strani piše Deutsche Welle. (STA)

Avstrijske oblasti so v nedeljo začasno ustavile cepljenje proti okužbi z novim koronavirusom s serijo cepiva podjetja AstraZeneca. Razlog za to sta smrt 49-letne medicinske sestre in razvoj pljučne embolije pri neki 35-letnici po cepljenju s tem cepivom.

Pri obeh primerih gre za zaposleni na kliniki v Zwettlu v Spodnji Avstriji, kjer so ju tudi cepili. 49-letna medicinska sestra je kasneje umrla zaradi posledic hudih motenj pri strjevanju krvi, 35-letnica pa je doživela pljučno embolijo, a je preživela in zdaj okreva.

Po opozorilu o dveh hudih primerih, ki bi lahko bila posledica cepljenja, je avstrijski državni urad za varnost v zdravstvu BASG kot previdnostni ukrep že v petek zvečer začasno ustavil cepljenje z okoli 6000 odmerki cepiva AstraZeneca iz sporne serije, uporabljene v Zwettlu. Ta ukrep zadeva ne le Spodnjo Avstrijo, ampak vsaj še deželo Koroško, kamor so prav tako dostavili del serije.

Okoli 37.000 odmerkov iz sporne serije ABV5300 je bilo pred tem v Avstriji že uporabljenih. Cepljenje z odmerki iz drugih serij cepiva AstraZenece se medtem nadaljuje, kot tudi cepljenje z preostalima cepivoma podjetij Pfizer-BioNTech in Moderna.

Obenem so sicer pri BASG izpostavili, da zaenkrat ni dokazana vzročno-posledična povezava med cepljenjem oziroma cepivom in kasnejšimi zdravstvenimi zapleti. Kot so še dodali, strjevanje krvi ni med znanimi stranskimi učinki cepiva.

Kljub temu so nemudoma sprožili preiskavo, da bi lahko v celoti izključili kakršnokoli morebitno povezavo cepiva z navedenimi težavami oziroma smrtnim izidom. AstraZeneca je tudi v stiku z avstrijskimi oblastmi in to preiskavo podpira, so še navedli.

Cepivo AstraZenece je sicer eno od treh, ki jih je doslej odobrila Evropska agencija za zdravila (Ema). Prav tako ga je prejšnji mesec odobrila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), saj so vse dosedanje evaluacije pokazale, da je to varno in učinkovito. Ugotovljeni možni stranski učinki so bili večinoma le kratkotrajni. (STA)

Po več mesecih zaprtja bodo Berlinski državni muzeji v kratkem ponovno odprli vrata za obiskovalce. Ti bodo lahko nekatere izmed njihovih zakladov znova občudovali od 16. marca, ko bodo po pisanju nemške tiskovne agencija dpa ponovno odprli prve ustanove na Muzejskem otoku. Do 1. aprila naj bi nato postopoma odprli vse muzeje.

Berlinski državni muzeji upravljajo s 15 zbirkami, ki združujejo 4,7 milijona predmetov, zbirke so predstavljene na 19 lokacijah. V letu 2019 so v muzejih našteli skoraj 4,2 milijona obiskovalcev, od tega 3,1 milijona v hišah na muzejskem otoku.

Nemčija je sicer do 28. marca podaljšala ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa, vendar pa so se nemška kanclerka Angela Merkel in predstavniki zveznih dežel v sredo zvečer po večurnih pogajanjih dogovorili o strategiji postopnega ponovnega odpiranja države, ki bo odvisno od epidemioloških razmer. Kot še piše dpa, sicer mnogi muzeji za ponovno odprtje potrebujejo daljši čas. (STA)