Nedelja, 24. 11. 2024, 15.23
1 mesec
Vojna na Bližnjem vzhodu
Hezbolah na Izrael izstrelil na desetine raket in dronov
Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je danes na Izrael izstrelilo na desetine raket in brezpilotnih letalnikov. V napadih je bilo po podatkih izraelske vojske ranjenih več ljudi. Hezbolah je sporočil, da so izvedli napade na vojaške cilje in oporišča v Tel Avivu in južnem Izraelu.
15.00 Hezbolah na Izrael izstrelil na desetine raket in dronov
13.39 Borrell pozval k takojšnji prekinitvi ognja med Izraelom in Hezbolahom
9.36 V Izraelu novi protesti za izpustitev talcev, v Hebronu izbruhnili izgredi
15.20 Zahod zaskrbljen zaradi iranskega načrta za zagon centrifug za bogatenje urana
Teheran je v soboto napovedal, da namerava zagnati več tisoč novih centrifug za bogatenje urana, potem ko je Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) ta teden sprejela do Irana kritično resolucijo. Iran namerava nove centrifuge namestiti v prihodnjih štirih do šestih mesecih. Več zahodnih držav je izrazilo zaskrbljenost.
"Na ta način se bodo zahodne strani, ki so poskušale preprečiti iranski jedrski program, soočile z drugačno realnostjo: s programom, ki je količinsko in kakovostno veliko bolj celovit in napreden," je v soboto dejal namestnik direktorja Iranske organizacije za atomsko energijo Behrus Kamalvandi.
ZDA, Velika Britanija, Francija in Nemčija pa so v soboto izrazile resno zaskrbljenost zaradi iranskih načrtov za zagon novih centrifug. Teheran so pozvale, naj ponovno sodeluje z jedrskim nadzornim organom ZN, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Z resno zaskrbljenostjo opažamo, da je Iran napovedal, da namerava na resolucijo odgovoriti z nadaljnjo širitvijo svojega jedrskega programa na načine, ki nimajo verodostojne miroljubne utemeljitve," so štiri države zapisale v skupni izjavi, ki jo je objavilo ameriško zunanje ministrstvo.
Svet guvernerjev IAEA je v četrtek sprejel resolucijo, v kateri Iranu očita slabo sodelovanje z agencijo in zahteva, da Teheran do začetka prihodnjega leta pripravi poročilo o svojih prizadevanjih. Iran je že naslednji dan napovedal zagon novih centrifug.
So pa v Iranu danes napovedali nov krog pogovorov z evropskimi državami o svojem jedrskem programu in Bližnjem vzhodu. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva je sporočil, da se bodo v petek sestali namestniki zunanjih ministrov Irana, Francije, Nemčije in Velike Britanije. Kraja srečanja ni navedel.
15.00 Hezbolah na Izrael izstrelil na desetine raket in dronov
Hezbolah je v izjavi sporočil, da so njegovi borci izstrelili salvo naprednih raket in dronov na vojaško oporišče Glilot na obrobju Tel Aviva, kjer je sedež vojaške enote 8200, odgovorne za zbiranje obveščevalnih podatkov.
Skupina, ki jo podpira Iran, je še navedla, da je "prvič izvedla zračni napad z uporabo udarnih brezpilotnih letalnikov na pomorsko oporišče Ašdo" v južnem Izraelu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V Izraelu so se danes oglasile sirene za zračni napad na več območjih v osrednjem in severnem delu države, tudi v širšem predmestju Tel Aviva, zaradi česar so se morali ljudje umakniti v zaklonišča.
Po navedbah vojske je bilo na obalno mesto Haifa in Zahodno Galilejo v nekaj minutah izstreljenih okoli 30 raket. V napadih je bilo poškodovanih več ljudi, med njimi eden resno, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Libanonska vojska pa je sporočila, da je bil v izraelskem napadu na jugu Libanona, kjer se izraelske sile spopadajo s Hezbolahom, danes ubit njen vojak, 18 drugih pa je bilo ranjenih. Po poročanju državne tiskovne agencije NNA je izraelska vojska s topništvom obstreljevala oporišče v bližini obalnega mesta Tir, v skladišču orožja pa je izbruhnil požar, poroča dpa.
13.39 Borrell pozval k takojšnji prekinitvi ognja med Izraelom in Hezbolahom
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je med pogovori v Bejrutu danes pozval k takojšnji prekinitvi ognja v vojni med Izraelom in libanonskim šiitskim gibanjem Hezbolah. Opozoril je, da je Libanon na robu propada, potem ko je Izrael pred dvema mesecema začel okrepljeno bombardiranje položajev Hezbolaha.
"Vidimo le eno možno pot naprej: takojšnjo prekinitev ognja in polno izvajanje resolucije Varnostnega sveta ZN 1701," je dejal Borrell po srečanju s predsednikom libanonskega parlamenta Nabihom Berrijem, ki je vodil mediacijske napore v imenu Hezbolaha.
Resolucija 1701 je končala zadnjo vojno med Hezbolahom in Izraelom leta 2006 in navaja, da bi morale biti libanonske sile in mirovne enote ZN edine oborožene sile na jugu države, kjer prevladuje Hezbolah. Resolucija tudi poziva Izrael k umiku vojakov iz Libanona.
"Septembra sem prišel in še vedno sem upal, da bomo lahko preprečili popolno vojno Izraela proti Libanonu. Dva meseca kasneje je Libanon na robu propada," je novinarjem dejal Borrell, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izrael je 23. septembra okrepil zračne napade v Libanonu, kasneje pa je tja napotil še kopenske enote. Pred tem je na izraelsko-libanonski meji skoraj letno dni prihajalo do sovražnosti in obstreljevanja med izraelsko vojsko in Hezbolahom, ki jih je skupina sprožila v podporo palestinskemu Hamasu po izbruhu vojne v Gazi oktobra lani.
"Moramo pritisniti na izraelsko vlado in ohraniti pritisk na Hezbolah, da sprejmeta predlog ZDA za prekinitev ognja," je izjavil Borrell in pozval k takojšnjemu premirju.
Kot je še dejal, je Evropska unija pripravljena zagotoviti 200 milijonov evrov za libanonsko vojsko, katere napotitev v večjem številu ob meji je ključna točka v pogovorih o premirju.
"Tragedijo, ki smo ji bili priča v Libanonu in Gazi, moramo izkoristiti, da se izognemo nadaljnjemu trpljenju ljudi v regiji," je še dejal prvi mož evropske diplomacije, ki ga bo na položaju kmalu nasledila nekdanja estonska premierka Kaja Kallas.
9.36 V Izraelu novi protesti za izpustitev talcev, v Hebronu izbruhnili izgredi
V Izraelu je na tisoče ljudi ponovno demonstriralo za izpustitev talcev, ki jih zadržuje palestinsko islamistično gibanje Hamas. Vlado premierja Benjamina Netanjahuja obtožujejo, da brez razloga zavlačuje vojno v Gazi in s tem ogroža življenja talcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Med lanskim napadom je Hamas zajel 251 talcev, od katerih jih 97 še vedno zadržuje v Gazi, vključno s 34, ki naj bi bili po podatkih izraelske vojske mrtvi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V Hebronu na okupiranem Zahodnem bregu pa je v soboto izbruhnilo nasilje med judovskimi skrajneži in vojsko, ko so poskušali skrajneži prečkati vojaško točko na vstopu v območje mesta, kamor Izraelci ne smejo. Več izgrednikov je pljuvalo v izraelske varnostne sile. Izraelski časnik Haaretz in palestinski mediji pa so poročali, da so protestniki v hiše in trgovine Palestincev metali kamenje.
V območje mesta, ki je namenjeno Palestincem, je poskušalo vdreti okoli 500 ljudi. Več so jih aretirali.
Incident se je zgodil v času judovskega romanja v Hebronu, ki tradicionalno privabi več tisoč Judov z vsega sveta. Za zdaj ni znano, koliko od vpletenih je bilo izraelskih naseljencev.
Hebron je od leta 1998 razdeljen na del, ki ga nadzorujejo Palestinci, in del, ki je pod nadzorom Izraela. Zaradi prisotnosti naseljencev in vojakov so morali številni Palestinci v središču mesta opustiti svoje trgovine in domove. Močno je omejena tudi svoboda gibanja Palestincev na tem območju.