Petek, 20. 10. 2023, 6.02
6 mesecev, 1 teden
14. DAN VOJNE V IZRAELU
Hamas je izpustil ameriški talki #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,03
Palestinsko gibanje Hamas je danes izpustilo dve talki, ki ju je skupaj z okrog 200 drugimi zajelo med napadom na izraelsko ozemlje 7. oktobra. Predhodne navedbe Hamasa o izpustitvi je potrdil tudi kabinet izraelskega premierja. Gre za ameriški državljanki, mater in hčer.
In pictures: The destruction left behind the Israeli aggression on Nour Shams refugee camp in the occupied West Bank, which lasted for 24 hours. pic.twitter.com/9mjhwJjDo1
— Quds News Network (@QudsNen) October 20, 2023
21.32 Hamas je izpustil ameriški talki
19.48 Strah pred izraelsko invazijo je dvignil cene nafte
19.43 Palestinska organizacija: Izrael je ukazal takojšnjo evakuacijo bolnišnice
19.40 Hamas je izpustil dva ameriška talca
19.30 Kar 80 odstotkov Izraelcev vidi Netanjahuja kot odgovornega za neuspeh
15.16 Hamas ponuja izpustitev nekaj talcev v zameno za prekinitev ognja
15.12 IDF je objavila podatke o talcih
13.30 Guterres obiskal Rafo, humanitarna pomoč v Gazo verjetno šele v soboto
12.38 Izraelska vojska: Pripravljeni smo na večjo vojno
9.55 Izraelske oblasti potrdile aretacijo tiskovnega predstavnika Hamasa na Zahodnem bregu
9.48 Na Zahodnem bregu ubitih 13 ljudi, med njimi pet otrok
7.58 Odprtje prehoda Rafa prestavljeno
7.51 V izraelskem napadu na Gazo več mrtvih in ranjenih v cerkvi
7.25 Izrael načrtuje evakuacijo mesta blizu libanonske meje
6.10 Ameriška mornarica prestregla tri raketne izstrelke iz Jemna
6.07 Po dveh letih danes vrh EU-ZDA ob aktualnih napetostih po svetu
6.04 Biden v nagovoru naciji poudaril pomen boja proti Hamasu in Rusiji
21.32 Hamas je izpustil ameriški talki
"Nocoj sta bili Judith Tai Raanan in Natalie Shoshana Raanan izpuščeni iz rok teroristične organizacije Hamas," je sporočil kabinet izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Na meji z območjem Gaze ju je glede na sporočilo sprejel predstavnik Izraela, pristojen za ugrabljene in pogrešane Izraelce.
Dvojica je zdaj na poti v vojaško oporišče v središču Izraela, kjer ju čakajo družinski člani. Šlo naj bi sicer za ameriški državljanki, ki sta bili na obisku pri sorodnikih v kibucu Nahal Oz na jugu Izraela, ko se je zgodil napad Hamasa.
Še pred tem je o njuni izpustitvi danes poročal Hamas, ki je navedel, da ju je izpustil "iz humanitarnih razlogov" in v odziv na prizadevanja Katarja, poročajo tuje tiskovne agencije.
19.48 Strah pred izraelsko invazijo je dvignil cene nafte
Cene nafte so se danes na mednarodnih trgih dvignile nad 93 dolarjev, saj so trgovci zaskrbljeni zaradi signalov iz Izraela o skorajšnji invaziji na blokirano palestinsko enklavo Gaza, ki bi lahko razširila konflikt po Bližnjem vzhodu in ogrozila oskrbo.
Na londonski borzi je bila cena soda po poldnevu za 88 centov višja kot včeraj ob koncu trgovanja in je znašala 93,26 dolarja. Na ameriškem trgu je bilo treba za sod z novembrsko dobavo odšteti 95 centov več kot 90,32 dolarja. Bolj prometni so bili posli s sodi z decembrskim rokom dobave, in sicer po ceni 89 centov z 89,26 dolarja.
Cene so včeraj močno zanihale, saj je zaskrbljenost glede ponudbe zaradi konflikta med Izraelom in palestinsko skrajno skupino Hamas za kratek čas pomirila napoved, da bodo ZDA omilile sankcije proti Venezueli in omogočile vrnitev njene nafte na svetovne trge.
Washington je izdal šestmesečno licenco za transakcije z venezuelskim energetskim sektorjem, potem ko sta se vlada v Caracasu in opozicija dogovorili o volitvah leta 2024. Toda Venezuela bo potrebovala čas za povečanje proizvodnje zaradi šibkih naložb v sektor.
Proti koncu leta je po valu protestov v arabskih državah, Iranu in Turčiji zaradi napada na bolnišnico v blokirani palestinski enklavi Gaza, v katerem je umrlo skoraj 500 ljudi, spet prevladala zaskrbljenost glede oskrbe z Bližnjega vzhoda.
Tel Aviv je napovedal kopensko invazijo na Gazo, strah pred konfliktom je dodatno podžgala objava Pentagona, da so ZDA nad Rdečim morjem prestregle rakete, izstreljene iz Jemna proti Izraelu.
"Cene nafte so se od včeraj občutno dvignile zaradi znakov neizbežne izraelske kopenske ofenzive na območje Gaze. V Londonu je sod spet pri 93 dolarjih. Vendar se razmere pri dobavi do zdaj niso spremenile," so zapisali analitiki Commerzbank v petek.
Cene podpirajo tudi ocene o večjem izpadu ponudbe v četrtem četrtletju, potem ko sta se vodilni proizvajalki Savdska Arabija in Rusija odločili, da bosta do konca leta dali na trg manj sodov. Nizke zaloge, predvsem v ZDA, so zanje dodatna spodbuda.
Washington namerava decembra in januarja kupiti šest milijonov sodčkov surove nafte, da bi zapolnil izčrpane strateške rezerve, je včeraj sporočilo ministrstvo za energijo. Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) je ločeno poročala, da se je sod naftne košarice njenih članic v četrtek pocenil za 83 centov na 93,63 dolarja.
19.43 Palestinska organizacija: Izrael je ukazal takojšnjo evakuacijo bolnišnice
Palestinska humanitarna organizacija pravi, da so jo izraelske sile opozorile, naj nemudoma evakuirajo bolnišnico v Gazi.
Palestinski Rdeči polmesec je danes trdil, da so mu naročili, naj zapustijo bolnišnico Al Quds, v kateri je trenutno več kot 400 bolnikov in 12 tisoč razseljenih prebivalcev Gaze.
"Pozivamo svet, naj sprejme takojšnje in nujne ukrepe za preprečitev novega pokola, kot je bil ta, ki se je zgodil v baptistični bolnišnici Al-Ahli," je dodal tiskovni predstavnik palestinske organizacije.
19.40 Hamas je izpustil dva ameriška talca
Hamas je objavil, da je izpustil dva ameriška državljana. Novico je potrdila tudi izraelska stran.
19.30 Kar 80 odstotkov Izraelcev vidi Netanjahuja kot odgovornega za neuspeh
Kar 80 odstotkov Izraelcev meni, da mora premier Benjamin Netanjahu prevzeti odgovornost za varnostne pomanjkljivosti, ki so se razkrile v Hamasovem napadu na Izrael 7. oktobra, kaže anketa za časnik Ma'ariv, katere rezultati so bili objavljeni danes.
Načelnik generalštaba izraelske vojske, direktor vojaške obveščevalne službe in direktor obveščevalne službe Shin Bet so priznali, da njihovim službam ni uspelo preprečiti napada, v katerem je bilo ubitih skoraj 1.400 Izraelcev, kar je najsmrtonosnejši dan v 75-letni zgodovini Izraela.
Netanjahujev koalicijski partner, finančni minister Bezalel Smotrich, je prav tako dejal, da ne vladni ne obrambni vodje niso zaščitili države, vendar Netanjahu še ni odkrito prevzel odgovornosti. Ta sicer napoveduje temeljito preiskavo.
Celo večina volivcev njegove vladajoče stranke Likud, 69 odstotkov, meni, da bi moral prevzeti odgovornost.
Podobno je 48 odstotkov vprašanih dejalo, da bi bil nekdanji obrambni minister Benny Gantz, vodja opozicijske sredinske stranke, ki se je prejšnji teden pridružil vladi narodne enotnosti, boljši premier, v primerjavi z le 28 odstotki vprašanih, ki so enako menili za Netanjahuja.
Anketa je tudi pokazala, da 65 odstotkov Izraelcev podpira pričakovano izraelsko kopensko invazijo na Gazo.
15.16 Hamas ponuja izpustitev nekaj talcev v zameno za prekinitev ognja
BBC je potrdil, da je Hamas ponudil izpustitev nekaj talcev v zameno za takojšnjo prekinitev ognja, medtem ko se nadaljujejo pogajanja glede osvoboditve 203 talcev, zajetih v Gazi. Izrael na to še ni pristal. Hamas ne drži vseh talcev, nekatere med njimi zadržujejo druge oborožene militantne skupine. Njihovo ujetništvo v Gazi je zapleten dejavnik za izraelske poveljnike, ki načrtujejo kopensko invazijo.
15.12 IDF je objavila podatke o talcih
Izraelske obrambne sile (IDF) so v izjavi objavile podatke o 200 talcih, ki so trenutno zaprti na območju Gaze.
"Več kot 20 med njimi je otrok, mlajših od 18 let. Med 10 in 20 jih je starejših od 60 let. Večina talcev je živih," so zapisali.
V izjavi so tudi navedli, da so "kot talce" na območje Gaze po napadu Hamasa 7. oktobra odpeljali tudi trupla.
13.30 Guterres obiskal Rafo, humanitarna pomoč v Gazo verjetno šele v soboto
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je danes obiskal mejni prehod Rafa med Egiptom in Gazo. Pred tem so iz ZN sporočili, da bi prva humanitarna pomoč od tod na območje oblegane enklave lahko prispela v soboto, ne danes, kot je bilo sprva predvideno. Egipt je medtem odstranil ovire v bližini prehoda, pred katerim čaka okoli 165 tovornjakov.
Guterres si je ogledal tovornjake, naložene z vodo, gorivom, zdravili in hrano, ter pozval, naj se jim čim prej dovoli vstop v Gazo. Poudaril je še, da so tovornjaki rešilna bilka in predstavljajo "razliko med življenjem in smrtjo za ljudi v Gazi", poroča britanski BBC.
"Aktivno sodelujemo z vsemi stranmi, Egiptom, Izraelom in ZDA, da bi tovornjaki čim prej prečkali mejni prehod. Ne pričakujemo, da bo prišel en sam konvoj, ampak da bodo konvoji odobreni v smiselnem številu in da bo dovolj tovornjakov za zagotavljanje celovite podpore prebivalcem Gaze," je dejal.
Pojasnil je, da se trenutno ukvarja s tem, kako odpraviti vse omejitve, da bi tovornjaki lahko prečkali Rafo. "V Gazi imamo dva milijona ljudi, ki trpijo. Ni vode, ni hrane, ni zdravil in ni goriva," je še opozoril, poroča katarska televizija Al Jazeera.
"Smo sredi intenzivnih pogajanj z vsemi stranmi, da bi zagotovili čim hitrejši začetek dobave humanitarne pomoči v Gazo. Prva pomoč naj bi na območje prispela jutri," je dejal koordinator ZN za nujno pomoč Martin Griffiths, ki ga je v Ženevi citiral njegov tiskovni predstavnik.
Guterres si je ogledal tovornjake, naložene z vodo, gorivom, zdravili in hrano, ter pozval, naj se jim čim prej dovoli vstop v Gazo.
12.38 Izraelska vojska: Pripravljeni smo na večjo vojno
Izrael se zaveda, da bi lahko njegov odziv na napade Hamasa 7. oktobra sprožil širši regionalni konflikt, kar bi lahko bil velik izziv, je dejal tiskovni predstavnik izraelskih obrambnih sil. IDF mora biti pripravljena na to, je v petek za CNN povedal podpolkovnik Peter Lerner. Poudaril je, da je vojska poklicala "okoli 300 tisoč rezervistov, da bodo pripravljeni na morebiten širši spopad".
Lerner je dejal, da bodo rezervisti sicer osredotočeni na Gazo, IDF pa je okrepila svoje sile vzdolž severne meje z Libanonom, kjer se je Hezbolah, islamistično gibanje, ki ga podpira Iran, v zadnjem tednu vedno bolj spopadal z izraelsko vojsko.
Izjavil je tudi, da "Hezbolah pod vodstvom in ob spodbujanju Irana deluje, da bi preusmeril pozornost". Lerner je opozoril, da je trenutno edini poudarek izraelske vojske na "razgradnji in uničenju Hamasa korak za korakom", Hezbolah pa bi moral biti medtem "pozoren" in "razmisliti, ali res želi prestopiti ta prag" z Izraelom.
9.55 Izraelske oblasti potrdile aretacijo tiskovnega predstavnika Hamasa na Zahodnem bregu
Tiskovni predstavnik Hamasa Hasan Jusef je bil aretiran včeraj med izraelskimi napadi na Zahodnem bregu, poročajo izraelske oblasti. Jusefa so aretirali "zaradi suma, da je deloval v imenu Hamasa", je v petek za CNN povedala izraelska varnostna agencija Šin Bet.
Jusef je vodilna palestinska politična osebnost, uradni tiskovni predstavnik Hamasa na Zahodnem bregu in ima sedež v palestinskem zakonodajnem svetu. CNN je pred tem poročal, da naj bi bil Jusef med več kot 60 člani Hamasa, ki jih je Izrael aretiral v racijah na Zahodnem bregu.
9.48 Na Zahodnem bregu ubitih 13 ljudi, med njimi pet otrok
CNN poroča, da je bilo med izraelskim napadom na begunsko taborišče Nur Šams na Zahodnem bregu ubitih 13 ljudi, med njimi pet otrok. Novico so potrdili na ministrstvu za zdravje.
7.58 Odprtje prehoda Rafa prestavljeno
Odprtje mejnega prehoda Rafa, prek katerega bi morala iz Egipta prispeti humanitarna pomoč za Gazo, je bilo prestavljeno, poroča CNN. V Egipt je prišel tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
#CNN: Rafah crossing not expected to open Friday for vital #Gaza aid. pic.twitter.com/YMTUJWODpp#US officials said the situation is still volatile, explaining that roads need repair on the Egyptian side of the crossing. #Rafah #Egypt #Palestine #GazaUnderAttack
— ⚡️🌎 World News 🌐⚡️ (@ferozwala) October 20, 2023
"V tej humanitarni katastrofi pozivam k dvema nujnima dejanjema. Hamas pozivam k takojšnji in brezpogojni izpustitvi talcev, Izrael pa, naj nemudoma dovoli neomejen dostop do humanitarne pomoči, da bi ljudem v Gazi zagotovil najosnovnejše potrebe. Tamkajšnji civilisti obupno potrebujejo storitve in zaloge, za to pa potrebujemo hiter in neoviran humanitarni dostop. Zdaj potrebujemo hrano, vodo, zdravila in gorivo," je dejal.
7.51 V izraelskem napadu na Gazo več mrtvih in ranjenih v cerkvi
Izraelske sile so v raketnem napadu preteklo noč poškodovale grško pravoslavno cerkev v Gazi, pri čemer je bilo po navedbah tamkajšnjih oblastih ubitih in ranjenih več ljudi. Izraelska vojska je ponoči obstreljevala tudi cilje šiitske oborožene skupine Hezbolah v Libanonu, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po navedbah palestinskega notranjega ministrstva v Gazi je bilo v napadu na kompleks grške pravoslavne cerkve svetega Porfirija ubitih in ranjenih več razseljenih oseb, ki so tam našle zatočišče. Očividci so povedali, da je bilo v napadu poškodovano pročelje cerkve, sosednja stavba pa se je porušila.
Izraelske sile so v raketnem napadu preteklo noč poškodovale grško pravoslavno cerkev v Gazi.
V izraelski vojski so za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnili, da so njihova vojaška letala napadla poveljniški in nadzorni center, od koder skrajneži izstreljujejo rakete proti Izraelu, pri tem pa je bil poškodovan tudi zid bližnje cerkve. Povedali so tudi, da so seznanjeni s poročili o žrtvah in da o dogodku poteka preiskava.
Patriarhat Grške pravoslavne cerkve v Jeruzalemu je napad ostro obsodil. "Napadanje cerkva in njihovih ustanov ter zatočišč, ki jih zagotavljajo za zaščito nedolžnih državljanov, zlasti otrok in žensk, ki so zaradi izraelskih letalskih napadov na stanovanjska območja v zadnjih 13 dneh izgubili svoje domove, je vojni zločin, ki ga ni mogoče prezreti," so zapisali v sporočilu za javnost.
Izraelska vojska je preteklo noč nadaljevala tudi topniške in raketne napade na položaje proiranskega Hezbolaha in domnevne teroriste v Libanonu. Kot so sporočili po poročanju nemške tiskovne agencije dpa, je šlo za odgovor na sredino streljanje šiitske organizacije. Po podatkih misije ZN v Libanonu je bil pred tem v obstreljevanju na libanonsko-izraelski meji v Libanonu ubit en človek.
7.25 Izrael načrtuje evakuacijo mesta blizu libanonske meje
Izrael je objavil načrt evakuacije mesta Kirjat Šmona v severnem okrožju Izraela, ki meji na Libanon. Prebivalce mesta blizu meje, prek katerega so si ogenj izmenjali izraelski vojaki in skrajneži v Libanonu, bodo preselili v penzione, ki jih subvencionira država, je sporočilo ministrstvo.
Kirjat Šmona ima več kot 20 tisoč prebivalcev in je od meje oddaljen približno kilometer in pol.
6.10 Ameriška mornarica prestregla tri raketne izstrelke iz Jemna
Ameriška mornarica je v četrtek v Rdečem morju sestrelila tri raketne izstrelke iz Jemna, je novinarjem v Washingtonu povedal tiskovni predstavnik Pentagona brigadir Pat Ryder, poroča AFP. Ameriški mediji pa poročajo o napadih z raketami in brezpilotniki na ameriške sile v Jemnu in Iraku.
Rakete naj bi iz Jemna proti Izraelu izstrelili iranski zavezniki Hutiji. "Rušilec Carney je prestregel tri rakete in nekaj brezpilotnikov," je dejal Ryder in dodal, da ne morejo z gotovostjo potrditi, kam so bile rakete namenjene, vendar pa so letele severno ob Rdečem morju v smeri Izraela.
Rušilec Carney nadzoruje Rdeče morje kot del okrepljene ameriške prisotnosti na Bližnjem vzhodu, ki jo je ukazal predsednik Joe Biden po napadih Hamasa na Izrael 7. oktobra.
Biden je v Bližino Izraela poslal dve bojni skupini ladij z letalonosilkama Ford in Eisenhower, da se spopad ne bi razširil. Pentagon je v torek na morebitno napotitev v regijo pripravil dva tisoč vojakov.
Brezpilotna letala so v četrtek napadla ameriško vojaško oporišče na jugu Sirije, na podlagi neimenovanih virov iz Pentagona poroča AP. Napad naj bi povzročil nekaj lažjih poškodb.
Sirska opozicija poroča, da je bil z brezpilotniki v četrtek napaden tudi naftni objekt na vzhodu Sirije, kjer so nameščeni ameriški vojaki. Trije brezpilotniki so napadli objekt podjetja Conoco, kjer je odjeknilo več eksplozij.
Brezpilotna letala in rakete so v četrtek napadli tudi zračno oporišče Ain Asad na zahodu Iraka, poročajo agencije.
To je bil že tretji napad na ameriške enote v Iraku v zadnjih 24 urah. Uvodoma ni bilo jasno, ali je bilo kaj žrtev, vendar pa je bilo znotraj oporišča več eksplozij.
ZDA imajo v Iraku za operacije proti Islamski državi okrog 2.500 vojakov, v Siriji pa 900.
Brezpilotna letala so v četrtek napadla ameriško vojaško oporišče na jugu Sirije.
6.07 Po dveh letih danes vrh EU-ZDA ob aktualnih napetostih po svetu
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednik ZDA Joe Biden se bodo danes sestali v Washingtonu, kjer bodo razpravljali o aktualnih razmerah po svetu, sicer pa bodo v ospredju trgovinska vprašanja. Gre za prvi vrh EU-ZDA po juniju 2021.
Čeprav so se odnosi med Brusljem in Washingtonom po prihodu Bidna v Belo hišo otoplili in je ozračje boljše, kot je bilo v času ameriškega predsednika Donalda Trumpa, so pogajanja med stranema glede trgovinskih vprašanj še naprej zelo zahtevna.
Biden in von der Leynova sta jeseni 2021 začasno uredila vprašanje glede carinskega spora okoli aluminija in jekla. Konec tega meseca pa se izteče rok, ki sta si ga strani zadali za sklenitev celovitega dogovora. Če jima to ne bo uspelo, bi lahko znova uvedli carine. Pogajanja še potekajo.
Če so trgovinska pogajanja težka, se ZDA in EU strinjata glede ključnih mednarodnih vprašanj, predvsem razmer na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini.
Srečanje bo po napovedih virov pri EU predvsem priložnost za pogovore o tem, kako zagotoviti, da se konflikt med Izraelom in Gazo ne bo razširil po regiji, pa tudi o prizadevanjih za izpustitev izraelskih talcev, ki jih je zajel Hamas.
Washington in Bruselj obenem zagotavljata, da dogajanje na Bližnjem vzhodu ne bo spodkopalo njune nadaljnje podpore Ukrajini, ki sta ji doslej namenila pomoč v skupni vrednosti 150 milijard evrov, pri soočanju z rusko agresijo.
6.04 Biden v nagovoru naciji poudaril pomen boja proti Hamasu in Rusiji
Ameriški predsednik Joe Biden je v sinočnjem televizijskem nagovoru državljanom sporočil, da palestinski Hamas in ruskega predsednika Vladimirja Putina združuje želja po uničenju sosednje demokracije ter skušal razložiti, zakaj je potrebno obema preprečiti uresničitev naklepa. Dotaknil se je tudi naraščanja sovraštva znotraj ZDA.
Biden je dejal, da je svet sedaj na prelomnici. Uvodoma je opisal svojo nedavno pot v Izrael, pa tudi prejšnjo potovanje v Ukrajino. Rojake je spomnil, da je prvi predsednik ZDA po Abrahamu Lincolnu, ki se je podal na obisk vojnega območja, ki ni pod nadzorom oboroženih sil ZDA.
Napade palestinskega oboroženega gibanja Hamas na Izrael je ponovno označil za čisto zlo in zagotovil, da bodo ZDA tako močno okrepile vojaško prednost Izraela v regiji, da bo to odvrnilo širjenje konflikta. Zavzel se je za humanitarno pomoč Palestincem in poudaril, da je potrebno v ZDA obsoditi vse pojave antisemitizma ali islamofobije.
Napade Hamasa na Izrael je ameriški predsednik Joe Biden ponovno označil za čisto zlo.
Napovedal je, da bo danes v kongres poslal prošnjo za potrditev pomoči Izraelu in Ukrajini, vendar bo moral na odločitev nekoliko počakati, saj predstavniški dom kongresa še vedno ne more opravljati svojega dela, ker ni uspel izvoliti novega predsednika.
"Vem, da se ti spopadi številnim zdijo daleč in jim ni jasno, zakaj je to pomembno za ZDA. Če teroristi ali diktatorji ne plačajo cene za to, kar delajo, bodo povzročili še več uničenja. Če ne ustavimo Putina, se ne bo omejil le na Ukrajino, ampak grozi Poljski in baltskim državam, ki so zaveznice v Natu. Če napade katero od zaveznic, bomo branili vsak pedenj Natovega ozemlja," je zagotovil Biden.
Razložil je, da ameriška pomoč v orožju, ki jo pošiljajo v Ukrajino, prihaja iz skladišč, finančna pomoč, ki jo potrjuje kongres, pa ZDA omogoča obnovitev in posodobitev lastne oborožitve.
Povedal je, da ves svet opazuje, kako se ZDA odzivajo, in zatrdil, da bodo nadobudni agresorji v primeru pasivnosti opogumljeni in konflikti se bodo širili. Omenil je Iran, ki da podpira Rusijo in Hamas, ter zagotovil, da bo Teheran za to odgovarjal.
Izrael mora spoštovati vojno pravo pri odgovoru na napade Hamasa, je dejal Biden in ponovil, da je zavezniško državo posvaril, naj je ne zaslepi jeza in naj ne naredijo napak, kot so jih ZDA v odgovoru na napade 11. septembra 2001.
Omenil je, da se je dogovoril za prvo pošiljko humanitarne pomoči v Gazo, kar bo postalo redno, če Hamas pomoči ne ukrade. "Ne smemo obupati nad mirom, ne smemo obupati nad rešitvijo dveh držav," je dejal Biden.
V govoru je omenil naraščanje sovraštva v ZDA in se zgražal nad nedavnim umorom šestletnika palestinskega porekla, ki ga je v Chicagu ubil najemodajalec, razburjen zaradi napadov Hamasa. "Ne smemo biti tiho. Moramo obsoditi antisemitizem, moramo obsoditi islamofobijo. Vsi ste Američani," je dejal Biden.
