Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
18. 7. 2025,
18.09

Osveženo pred

2 tedna, 5 dni

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,62

Natisni članek

Natisni članek

Kaja Kallas sankcije vojna Ukrajina Rusija

Petek, 18. 7. 2025, 18.09

2 tedna, 5 dni

Orožarskim podjetjem bodo omogočili testiranje orožja na Rusih

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,62
ruski vojak v stiski | Platforma Brave1 je že pripravila seznam tehnologij, ki jih želi preizkusiti na bojišču. | Foto omrežje X/@wartranslated

Platforma Brave1 je že pripravila seznam tehnologij, ki jih želi preizkusiti na bojišču.

Foto: omrežje X/@wartranslated

Ukrajina bo tujim orožarskim podjetjem omogočila testiranje orožja na fronti, je v četrtek sporočila platforma Brave1, ki jo je ustanovila ukrajinska vlada. Več podjetij je se zanima za sodelovanje, v ta namen pa so pri Brave1 pripravili seznam tehnologij, ki jih želijo testirati. Med njihovimi prioritetami je zlasti področje zračne obrambe. Države članice Evropske unije so danes sicer dosegle dogovor o novem, 18. svežnju sankcij proti Rusiji, ki med drugim vključuje znižanje cenovne kapice za rusko nafto, ukrepe proti ruskima plinovodoma Severni tok 1 in 2 ter sankcije proti ruskemu bančnemu sektorju.

Dnevni pregled najpomembnejših dogodkov: 

18.07 EU in Nato obsodila ruske hibridne in kibernetske napade
13.28 Ukrajina bo orožarskim podjetjem omogočila testiranje orožja na fronti
12.15 V ruskih napadih na Ukrajino več smrtnih žrtev
9.28 Članice EU dosegle dogovor o 18. svežnju sankcij proti Rusiji

18.07 EU in Nato obsodila ruske hibridne in kibernetske napade

EU in Nato sta danes odločno obsodila ruske hibridne napade in zlonamerne kibernetske dejavnosti proti njunim članicam in partnerskim državam, katerih cilj je spodkopavanje varnosti in demokracije v Evropi in drugod. Hkrati sta izrekla podporo Združenemu kraljestvu, ki je zaradi kibernetske kampanje uvedlo sankcije proti ruskim obveščevalcem.

"Rusija že leta vodi hibridne kampanje proti EU in njenim državam članicam, pri čemer se zlonamerne dejavnosti od začetka agresije proti Ukrajini še stopnjujejo in se bodo zelo verjetno nadaljevale v bližnji prihodnosti," je v imenu sedemindvajseterice v današnji izjavi opozorila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.

EU ostaja neomajna v svoji odločni obsodbi vztrajnih zlonamernih dejavnosti Rusije, ki so del širših, usklajenih in dolgotrajnih hibridnih kampanj, katerih cilj je ogrožanje in spodkopavanje varnosti, odpornosti in demokratičnih temeljev EU, držav članic in njenih partnerjev, je dodala.

EU je hkrati izrazila solidarnost z Londonom, ki je danes uvedel sankcije proti ruski vojaški obveščevalni službi (GRU) in 18 agentom zaradi zlonamernih kibernetskih dejavnosti v Združenem kraljestvu in drugod v več letih. Britanske oblasti jim očitajo vpletenost v vohunjenje in hekerske napade.

Kot so še zatrdili v Bruslju, bo EU še naprej odločno ukrepala proti hibridnim grožnjam Rusije. EU, Združeno kraljestvo in partnerji še naprej delujejo usklajeno, tudi s sankcijami proti Moskvi, so dodali.

Tudi pri Natu so danes obsodili zlonamerne kibernetske dejavnosti Rusije, ki po mnenju zavezništva predstavljajo grožnjo varnosti zaveznic.

"Solidarni smo in ugotavljamo, da so Estonija, Francija, Združeno kraljestvo in ZDA nedavno pripisale zlonamerne kibernetske dejavnosti, usmerjene proti več zaveznicam Nata in Ukrajini, ruski vojaški obveščevalni službi GRU," so zapisali v izjavi Severnoatlantskega sveta Nata, ki je glavni politični organ v okviru zavezništva.

Severnoatlantski svet je ob tem Rusijo pozval, naj ustavi destabilizirajoče kibernetske in hibridne dejavnosti. "Odločeni smo, da bomo uporabili celoten nabor zmogljivosti, da bi odvrnili, se branili in se spopadli s celotnim spektrom kibernetskih groženj," so še zapisali v izjavi.

Ruske nenehne hibridne kampanje proti zaveznicam Nata in članicam EU ostro obsoja tudi Slovenija in izraža solidarnost z Združenim kraljestvom, je sporočilo slovensko zunanje ministrstvo.

13.28 Ukrajina bo orožarskim podjetjem omogočila testiranje orožja na fronti

V okviru programa "Testiranje v Ukrajini" bi orožarska podjetja Kijevu dobavila svoje izdelke, izvedla spletno usposabljanje ter nato počakala, da jih ukrajinska vojska preizkusi na fronti in jim pošlje poročilo o uspešnosti orožja na bojišču, navaja tiskovna agencija Reuters.

droni Ukrajina | Foto: Gulliverimage Foto: Gulliverimage "To nam omogoča razumevanje tega, katere tehnologije so na voljo. Podjetjem pa pokaže, kaj dejansko deluje na fronti," je v četrtek na obrambni konferenci v nemškem Wiesbadnu povedal Artem Moroz, predstavnik platforme Brave1. Dodal je, da je več podjetij zainteresiranih za sodelovanje v programu, pri čemer njihovih imen ni razkril.

Po navedbah Moroza je platforma že pripravila seznam tehnologij, ki jih želi preizkusiti. "Imamo seznam prioritet. Med njimi je na prvem mestu zračna obramba, na primer nove zmogljivosti zračne obrambe, prestrezniki dronov, sistemi z umetno inteligenco, vse rešitve proti drsnim bombam," je povedal.

Tudi ukrajinski minister za digitalno preobrazbo Mihajlo Fedorov je sporočil, da je Kijev pripravljen "pomagati podjetjem iz partnerskih držav pri razvoju, testiranju in izpopolnjevanju tehnologij", poroča spletni portal Euronews. "To je priložnost za pridobivanje izkušenj, ki jih preprosto ni mogoče simulirati v laboratoriju," je dodal.

Ukrajinska vlada je platformo Brave1 ustanovila leta 2023. Preko nje lahko ukrajinska obrambna podjetja iščejo naložbe, ukrajinske sile pa naročajo orožje.

12.15 V ruskih napadih na Ukrajino več smrtnih žrtev

V ruskih napadih na Ukrajino je bilo ubitih najmanj šest ljudi, so danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočile lokalne oblasti v regijah na vzhodu in jugu države. Rusija je kljub opozorilom predsednika ZDA Donalda Trumpa v zadnjih tednih okrepila svoje napade.

Zadnji napadi ruskih sil z brezpilotnimi letalniki in raketami so terjali življenja najmanj treh ljudi v regiji Dnipropetrovsk - pomembnem industrijskem in rudarskem območju na vzhodu Ukrajine, ki je v zadnjem času pod vse večjim pritiskom ruskih sil, navaja AFP.

Po besedah guvernerja regije Sergija Lisaka so bila v ruskih napadih po celotni regiji poškodovana tako javna kot zasebna poslopja.

Ruske sile so napadle tudi več območij v delno zasedenih regijah Doneck, Herson in Zaporožje, pri čemer so umrli trije ljudje. O napadih so poročali tudi iz regije Harkov na severovzhodu, kjer so bile ranjene štiri osebe, poškodovanih je več stanovanjskih stavb.

Iz Moskve so medtem sporočili, da je ruska zračna obramba ponoči sestrelila 73 ukrajinskih dronov. Deset naj bi jih bilo usmerjenih proti prestolnici.

Obrambno ministrstvo v Moskvi je pred tem v četrtek sporočilo tudi, da so ruske sile zavzele še tri manjše vasi ob več kot tisoč kilometrov dolgi frontni črti na vzhodu Ukrajine, natančneje v regijah Zaporožje, Harkov in Doneck.

9.28 Članice EU dosegle dogovor o 18. svežnju sankcij proti Rusiji

"Kremlju bomo omejili vojni proračun, ukrepali proti še 105 ladjam flote v senci (...) in omejili dostop ruskih bank do financ. Prepovedana bosta plinovoda Severni tok. Cenovna kapica za nafto bo nižja. Krepimo pritisk na rusko vojaško industrijo, kitajske banke, ki omogočajo izogibanje sankcijam, in blokiramo izvoz tehnologije za uporabo pri dronih," je na omrežju X zapisala Kallas.

Nov paket sankcij je označila za enega najostrejših svežnjev sankcij proti Rusiji doslej. "Stroške bomo še naprej zviševali, tako da bo ustavitev agresije postala edina pot naprej za Moskvo," je še dodala.

Dogovor o 18. svežnju sankcij je že pozdravila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

"Ukrepamo proti srcu ruskega vojnega stroja. Merimo na bančne, energetske in vojaško-industrijske sektorje ter vključujemo novo dinamično cenovno kapico za nafto. (...) Pritisk bo trajal, dokler Putin ne bo končal te vojne," je še zapisala na omrežju X.

Evropska komisija je predlog 18. svežnja sankcij predstavila že junija, vendar Bratislava sankcij, o katerih članice EU odločajo s soglasjem, doslej ni želela podpreti. Nasprotovala je predvsem zaradi načrtov Bruslja o popolni prepovedi uvoza ruskega plina – od katerega je Slovaška še vedno precej odvisna – z letom 2028.

Kljub omenjenim pomislekom je slovaški premier Robert Fico v četrtek v videoposnetku, objavljenem na Facebooku, izjavil, da je slovaškim predstavnikom naročil, naj odobrijo nov sveženj sankcij proti Rusiji. Pri tem je omenil, da bi bilo nadaljnje blokiranje te poteze "kontraproduktivno" za interese Slovaške kot članice EU.

Dodal je še, da je Slovaška od Evropske komisije prejela zagotovila, med drugim glede pomoči v primeru pomanjkanja plina in povišanja cen.

Viktor Orban
Novice Orban: 95 odstotkov Madžarov proti Ukrajini v EU
Riho Terras
Novice Nekdanji general svari: Ko se bo Ukrajina nehala boriti, imamo le še tri leta
Robert Golob
Novice Golob: Slovenija pripravljena gostiti pogovore med Rusijo in Ukrajino
Ne spreglejte