Haaško sodišče končalo pritožbeni postopek v primeru Gotovina in Markač

Njuna obramba je skušala še zadnjič zavrniti trditve tožilstva o njuni odgovornosti za vojne zločine in je zahtevala njuno oprostitev.

Obramba: Gre za legitimne napade Kot sta poudarili obrambi generalov, so bili napadi hrvaške vojske na mesta, ki so jih zasedli srbski uporniki, legitimni. Gre za operacijo Nevihta avgusta 1995, s katero je hrvaška vojska dokončno osvobodila ozemlje, ki so ga leta 1991 zasedli srbski uporniki in ga razglasili za Republiko srbsko krajino.

Gotovina in Markač sta bila aprila lani obsojena na 24 oziroma 18 let zapora zaradi vojnih zločinov med in po Nevihti. Haaško sodišče ju je spoznalo kriva sodelovanja v zločinskem dejanju, katerega cilj je bil prisilno in za vedno odstraniti srbske prebivalce z območij na Hrvaškem. Glede na razsodbo sodišča sta kriva izgona, deportacije, ropa, uničevanja, umorov, nečloveških dejanj in okrutnega ravnanja, oproščena pa sta bila nasilnega preseljevanja ljudi.

"Generala ne moreta biti odgovorna za pregon srbskega prebivalstva" Njuni odvetniki so ponovno zatrdili, da ni bilo nobenih nezakonitih topniških napadov na Knin, Gračac, Benkovac in Obrovac. Odvetniki Gotovine pa so spomnili, da je tudi sodišče prejelo informacije, da so med napadom na Knin umrli trije civilisti.

Če bi hrvaška vojska streljala tudi tarče, ki niso bile vojaške, bi bilo veliko več mrtvih, saj so izstrelili 1200 granat, od tega vsaj 900 na Knin, je zatrdila obramba. Nadalje po njenih navedbah teza, da ni bilo neposrednih topniških napadov na civilne tarče, pomeni, da generala ne moreta biti odgovorna niti za pregon srbskega prebivalstva. Kot so še opozorili odvetniki generalov, je večina Srbov zapustila območje pred napadom hrvaške vojske, in sicer na povabilo njihovih voditeljev.

Obramba je sledila tudi vprašanjem, ki jih je pritožni svet pred obravnavo zastavil tako obrambi kot tožilstvu v zvezi z nezakonitimi topniškimi napadi in sodelovanjem generalov v zločinu.

Z učinkovito deportacijo Srbov naj bi se hvalil tudi Tuđman Je pa tožilstvo nekoliko spremenilo svoje trditve in skušalo prepričati sodnike, da imajo lahko tudi legitimni topniški napadi za posledico uresničenje nelegitimnega cilja, kot je deportacija civilnega prebivalstva. Za tožilstvo je bila Nevihta namreč posledica organiziranega zločina, za katerega so se dogovorili na srečanju na Brionih 31. julija 1995.

V zločinsko dejanje je sodišče tudi v obrazložitvi prvostopenjske razsodbe vključilo takratni politični in vojaški vrh Hrvaške. Predstavniki tožilstva so danes izpostavili, da se je tudi takratni hrvaški predsednik Franjo Tuđman hvalil z učinkovitim izpolnjevanjem cilja o deportaciji srbskega prebivalstva.

Gotovina: Število žrtev je bilo najmanjše možno Na koncu razprave sta haaško sodišče prvič nagovorila tudi Gotovina in Markač. Zatrdila sta, da sta nedolžna ter da obžalujeta vse civilne žrtve. Gotovina, ki je sodišče nagovoril v francoščini, je pojasnil, je bilo število civilnih žrtev in uničenih stanovanjskih objektov v operaciji "najmanjše možno". Kot je dodal, ne trdi, da je bil brez napak, kot svojo glavno napako pa je izpostavil, da se ni predal sodišču.

Kratek nagovor je sklenil z besedami, da je kot vojaški poveljnik v tedanjih okoliščinah ravnal po najboljših močeh in da bo zadovoljen, če bo to upoštevalo tudi sodišče. Kot dodal, ne more biti odgovoren za vojne zločine po Nevihti, ker je izpolnjeval vojaško nalogo v BiH.

Markač: Nisem zločinec Markač je zanikal sodelovanje pri skupinskem zločinskem dejanju, zatrdil pa še, da ni zločinec. Izrazil je presenečenje nad navedbami iz obtožnice, ki po njegovem mnenju ne ustrezajo dogodkom na terenu. "Kot poveljnik posebnih enot policije nisem načrtoval, storil ali poskusil prikriti nobenega od zločinov," je dejal Markač, ki je spomnil, da se je pred devetimi leti sam predal haaškemu sodišču.

Glede na napovedi hrvaških medijev končne razsodbe haaškega sodišča ni pričakovati pred koncem leta, najkasneje pa poleti 2013.

Na Hrvaškem so prepričani, da sta generala nedolžna Na Hrvaškem so pozorno spremljali dogodke v Haagu. Večina tamkajšnjih prebivalcev, ki so prvostopenjsko razsodbo pospremili z razočaranjem in osuplostjo, pa je prepričana, da generala nista odgovorna za kazniva dejanja.

Razpravo je v Haagu spremljal tudi hollywoodski igralec hrvaškega rodu Goran Višnjić, ki je prav tako prepričan v nedolžnost obeh generalov. Sodišče je pozval, naj ga pri obravnavi pritožbe ne vodi politika, temveč dejstva in pravica.