Grčija zavrnila nadaljnje reze

Odnosi med Grčijo in njenimi mednarodnimi posojilodajalci so bili ta teden na kritični točki in to ravno v najbolj občutljivem obdobju, ko so potekala pogajanja o novi, 31,5 milijard evrov vredni tranši posojil tej močno zadolženi državi. Do težav je prišlo, ko krhka koalicija premierja Antonisa Samarasa ni hotela potrditi nadaljnjih reform trga dela in novih rezov v plače javnih uslužbencev. Po prepričanju grških politikov bi ti ukrepi predstavljali kapljo čez rob v družbi, ki že dve leti krepko zateguje pas. Pogajanja so postala zaostrena zaradi občutka, da Evropska unija, Mednarodni denarni sklad (IMF) ter Evropska centralna banka tik pred zdajci na državo pritiskajo z novimi, nerazumnimi zahtevami.

Po prepričanju poslancev ti novi pogoji niso bili del sporazuma, ki ga je marca Grčija podpisala v okviru drugega, 130 milijard evrov vrednega posojila. Zato številni zavračajo zadnje zahteve, ki predvidevajo drastično zmanjšanje odpravnin, saj te spremembe po njihovem prepričanju uvajajo srednjeveške pogoje za delo. Nekdanji finančni minister, Evangelos Venizelos, je trojko obtožil, da se igra z ognjem in ogroža Grčijo in EU.

Vodja misije IMF v Grčiji Poul Thomsen je po pogovorih z grškim finančnim ministrom Yiannisom Stournarasom poskušal zadevo umiriti in je dejal, da se z grško vlado že strinjajo glede večine težav. Zadnji pa je poudaril, da nekaj vprašanj ostaja odprtih, a istočasno napovedal, da bo vlada v naslednjih dneh podala še svoje predloge. A druge koalicijske stranke niso tako optimistične in poudarjajo, da hoče trojka v Grčiji še poglobiti recesijo in da preizkuša vzdržljivost grške družbe. Grčija pa nujno potrebuje dogovor, saj že naslednji mesec ne bo imela več denarja za tekoče delovanje.

Vlada mora zato sprejeti dogovor o 13,5 milijarde evrov vrednem varčevalnem programu in strukturnih reformah, na podlagi katerih bo lahko dobila novo, 31,5 milijarde evrov vredno tranšo pomoči. A v državi, ki že tako trpi zaradi izredno velike recesije in kjer državljani že več let preživljajo varčevalne ukrepe, politiki niso naklonjeni temu, da bi položaj zaostrovali s še hujšimi rezi.

Venizelos, ki je tudi vodja socialističnega Pasoka, zato govori o tem, da je treba ukrepe končati, a ne za kakršnokoli ceno. Obenem izpostavlja, da je od predsednika vlade zahteval, naj na srečanju s trojko zelo jasno predstavi ekonomski in socialni položaj Grčije in razloži, zakaj so nadaljnji varčevalni ukrepi nemogoči.