Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
31. 3. 2023,
13.30

Osveženo pred

1 leto

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,37

13

Natisni članek

Nato Turčija Finska

Petek, 31. 3. 2023, 13.30

1 leto

Stoltenberg: Finska se bo v prihodnjih dneh pridružila Natu

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,37

13

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg |  "Finska se bo našemu zavezništvu uradno pridružila v prihodnjih dneh," je dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. | Foto Reuters

"Finska se bo našemu zavezništvu uradno pridružila v prihodnjih dneh," je dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

Foto: Reuters

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je po potrditvi vstopa Finske v Nato v vseh članicah zavezništva danes dejal, da se bo ta država že v prihodnjih dneh uradno pridružila severnoatlantskemu zavezništvu. Obenem se je zavzel za čim prejšnji sprejem v Nato Švedske, ki še čaka na zeleno luč tako Turčije kot Madžarske.

Kot je v današnji izjavi dejal Stoltenberg, je zdaj vseh 30 članic Nata ratificiralo pristopni protokol za članstvo Finske severnoatlantskemu zavezništvu. Finskemu predsedniku Saulijem Niinistöju je, kot je povedal, čestital "ob tej zgodovinski priložnosti".

Prvi mož Nata je ob tem napovedal, da bo Finska zavezništvu pristopila že kmalu. "Finska se bo našemu zavezništvu uradno pridružila v prihodnjih dneh," je dejal v video izjavi, objavljeni na spletni strani Nata.

Potem ko je turški parlament v četrtek malo pred polnočjo ratificiral pristopni protokol za vstop Finske, je Stoltenberg na Twitterju pozdravil izid glasovanja. "S tem bo celotna Natova družina močnejša in varnejša," je tvitnil.

Stoltenberg je danes tudi izrazil prepričanje, da bo finsko članstvo naredilo "Finsko varnejšo in Nato močnejši".

Finska je skupaj s Švedsko maja lani zaprosila za članstvo, članice zavezništva pa so ju na vrhu junija lani povabile, naj se pridružita severnoatlantskemu zavezništvu.

Vendar pa v Stockholmu še čakajo na zeleno luč tako Budimpešte kot Ankare, ki imata do članstva te nordijske države različne pomisleke. Posebej kritična do vstopa Švedske je Ankara, ki ji med drugim očita pomanjkanje zavezanosti ukrepanju proti terorističnim organizacijam, kot je prepovedana Kurdska delavska stranka (PKK).

Stoltenberg je danes spomnil na "zgodovinsko odločitev", ki so jo lani sprejele vse zaveznice. Kot je dejal, se "vse zaveznice strinjajo, da bo hiter zaključek procesa ratifikacije za Švedsko v interesu vseh". Ob tem je dodal, da se veseli, da bo "čim prej pozdravil tudi Švedsko kot polnopravno članico Natove družine".

Orban vrača udarec

Madžarski parlament je v ponedeljek ratificiral finsko članstvo v Natu. Pričakuje pa se, da bo pristop Švedske potrdil še na tekočem zasedanju parlamenta, ki traja do 15. junija. Madžarska pod vodstvom Vladimirju Putinu naklonjenega Viktorja Orbana izkorišča priložnost in Švedski vrača udarec zaradi kritik na račun Orbanove Madžarske.

Madžarska se obrača v skrajno desno, Orban je postal avtoritativni vodja države, ki zavrača begunce in krati svobodo medijev, obenem pa nasprotuje povečevanju pritiska na Rusijo zaradi vojne proti Ukrajini. Orbanov kabinet je v sredo Švedsko pozval, naj pred ratifikacijo očisti ozračje in resno vzame številne pritožbe Madžarske.

Turčija ima s Švedsko problem zaradi Kurdov, ki so si tam našli zatočišče pred turškim preganjanjem. Erdogan zahteva, da Švedska izroči več deset Kurdov, ki jih v Turčiji obravnavajo kot teroriste ter ljudi, za katere Erdogan trdi, da so povezani z državnim udarom leta 2016.

Nato je bil ustanovljen kot protiutež Sovjetski zvezi na začetku hladne vojne, ki se je začela takoj po zmagi zaveznikov nad nacistično Nemčijo. Po propadu komunizma na vzhodu Evrope in razpada Sovjetske zveze so se nove demokratične države zaradi negativnih izkušenj s prevlado Moskve želele pridružiti zahodnemu zavezništvu, ki se je tako počasi vse bolj širilo proti Rusiji.

Ruski predsednik Putin napad na Ukrajino utemeljuje med drugim s tem, da ji je hotel preprečiti vstop v zvezo Nato. Če je napadel, da prepreči širjenje Nata, se je uštel, kar priča primer Finske in Švedske, ki sta zaradi Rusije prekinili desetletja nevtralnosti.

Zveza Nato, ki Ukrajine ni hotela sprejeti v Nato prav zaradi Rusije, pa zdaj Kijev obilno zalaga z vojaško tehnologijo. Putinu zmanjkuje držav, s katerimi bi lahko počel podobno, in je pred kratkim napovedal, da bo v Belorusiji namestil taktično jedrsko orožje.

Irene Fellin in Nataša Pirc Musar
Novice Tanja Fajon in Nataša Pirc Musar s posebno predstavnico Nata o izzivih žensk
madžarski parlament
Novice Po večmesečnem odlašanju madžarski parlament ratificiral vstop Finske v Nato
Ne spreglejte