Ponedeljek, 18. 3. 2024, 6.21
8 mesecev, 1 teden
164. dan vojne v Izraelu
Panika v Gazi: Izraelci v novi operaciji s tanki in streljanjem na območju bolnišnice Al Šifa #vŽivo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,18
Hamasova vlada na območju Gaze je operacijo obsodila, češ da je vdor v bolnišnico s tanki, droni, orožjem in streljanjem vojni zločin in kršitev mednarodnega humanitarnega prava.
Izraelska vojska je danes sprožila novo operacijo na območju bolnišnice Al Šifa, največje v Gazi, od koder očividci poročajo o paniki, prisotnosti tankov in zračnih napadih na okoliška poslopja. Vojska trdi, da gre za natančno usmerjeno operacijo, ki temelji na obveščevalnih podatkih, da bolnišnico uporabljajo visoki pripadniki Hamasa.
20.10 Zunanji ministri EU za uvedbo sankcij proti nasilnim izraelskim naseljencem
16.06 ZN: Lakota na severu Gaze neizogibna
11.50 Borrell: Gaza je največje pokopališče na prostem
6.45 Izraelska vojska z novo operacijo v bolnišnici Al Šifa
6.15 Zunanji ministri EU tudi o sporazumu z Izraelom in sankcijah proti izraelskim naseljencem
20.10 Zunanji ministri EU za uvedbo sankcij proti nasilnim izraelskim naseljencem
Zunanji ministri EU so danes dosegli politični dogovor o uvedbi sankcij proti izraelskim naseljencem, ki na Zahodnem bregu izvajajo nasilje nad Palestinci, in novih sankcij proti pripadnikom palestinskega islamističnega gibanja Hamas, je po zasedanju povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Sankcije podpira tudi Slovenija.
Kot je povedal Borrell, na ministrskem zasedanju pred enim mesecem ni bilo soglasja o uvedbi sankcij proti nasilnim izraelskim naseljencem na zasedenem Zahodnem bregu. Zdaj pa temu ne nasprotuje nobena članica več, je dejal.
Sankcije vključujejo prepoved vstopa in zamrznitev premoženja v EU, pri čemer visoki zunanjepolitični predstavnik ni pojasnil, koliko ljudi je na seznamu sankcioniranih.
Dogovorili so se tudi o dodatnih sankcijah proti članom Hamasa, je povedal. Več podrobnosti ni razkril. Po navedbah virov pri EU so na seznamu odgovorni za spolno nasilje med napadom na Izrael 7. oktobra lani.
Tako sankcije proti nasilnim izraelskim naseljencem, kot tudi proti pripadnikom Hamasa je na zasedanju podprla tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Ob tem je obsodila širjenje nezakonitih naselbin in nasilje na Zahodnem bregu.
S kolegi 🇫🇷, 🇧🇪 & 🇲🇹 intenzivno o pripravi resolucije v VS #OZN🇺🇳, ki bo pozvala k premirju v Gazi, human. pomoči, dogovoru za izpustitev talcev & korakom do priznanja Palestine. O predvideni časovnici, ki vodi do rešitve 2 držav, pa sva se strinjala s 🇪🇸 kolegom. Časa zmanjkuje. pic.twitter.com/3VaxHxmfpU
— Tanja Fajon (@tfajon) March 18, 2024
Borrell upa, da bodo oboje sankcije čim prej tudi uradno potrjene.
Danes so z ministri razpravljali še o špansko-irski pobudi za preučitev sporazuma med EU in Izraelom, predvsem ali slednji izpolnjuje svoje obveznosti na področju spoštovanja človekovih pravic.
"Možnost sklica zasedanja pridružitvenega sveta EU-Izrael ni prejela velike podpore," je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije. So pa številne članice podprle idejo, da bi izraelskega kolega znova povabili na zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve, na katerem bi razpravljali o sporazumu, je dejal.
Fajon podpira tako možnost sklica pridružitvenega sveta v okviru sporazuma, kot tudi pregled sporazuma. "Jaz sem v nastopu povedala, da je očitno, da gre za kršitve človekovih pravic, in da Slovenija podpira pregled sporazuma v tem delu. Vedno pa smo tudi za dialog," je dejala.
Kakšne posledice bi to imelo za Izrael, je po njenih besedah težko napovedovati, saj v EU ne potekajo pogovori o začasni prekinitvi sporazuma.
16.06 ZN: Lakota na severu Gaze neizogibna
Zaradi vse hujše humanitarne krize je lakota na severu Gaze neizogibna in bo izbruhnila najkasneje do konca maja, opozarja danes objavljeno poročilo agencij ZN. Vsi prebivalci enklave se med trajajočo izraelsko ofenzivo soočajo z akutno prehransko negotovostjo, okoli 1,1 milijonom ljudi pa grozita katastrofalna lakota in stradanje.
Vsi prebivalci palestinske enklave se soočajo z akutno prehransko negotovostjo, med sredino marca in sredino julija pa po najverjetnejšem scenariju, ki temelji na predpostavkah, da se bo konflikt stopnjeval tudi z izraelsko kopensko ofenzivo v Rafi, okoli 1,1 milijonom prebivalcem območja Gaze grozita katastrofalna lakota in stradanje najresnejše kategorije na lestvici integrirane klasifikacije faz prehranske varnosti (IPC).
IPC je sistem, ki ga koristijo ZN in humanitarne agencije pri odločanju o tem, ali lahko na nekem območju uradno razglasijo lakoto. Pri tem se zanašajo na specializirani agenciji ZN s sedežem v Rimu, Svetovni program za hrano (WFP) in Organizacijo ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), pojasnjuje francoska tiskovna agencija AFP.
Trenutno so razmere najhujše na severu enklave, kjer številne humanitarne organizacije že dlje časa opozarjajo na ovire pri dobavi nujno potrebne pomoči. Zaradi omejene humanitarne pomoči je lakota na severu Gaze sedaj že neizogibna in bo predvidoma nastopila med sredino marca in majem, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
"Vsi dokazi kažejo, da se bo število smrtnih primerov in podhranjenosti močno povišalo. Čakanje na uradno razglasitev lakote pred ukrepanjem je neupravičeno," opozarja poročilo in v luči tega poziva k takojšnjemu ukrepanju mednarodne skupnosti za zajezitev naraščajoče lakote, prekinitev sovražnosti in okrepljeni dobavi humanitarne pomoči v Gazo.
V zadnjem obdobju so se sicer nekoliko okrepile pobude za dostavo pomoči v enklavo iz zraka in prek morja zaradi vse resnejših opozoril, da je v Gazi lakota neizbežna. Po navedbah ZN pa pomoč iz zraka in po morju ne more v celoti nadomestiti pomoči, ki dospe po kopnem.
Palestinske zdravstvene oblasti so v preteklih tednih poročale o več primerih smrti otrok zaradi podhranjenosti in dehidracije. Število ubitih v izraelskih napadih medtem narašča in je po zadnjih podatkih preseglo 31.700.
11.50 Borrell: Gaza je največje pokopališče na prostem
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes znova opozoril na katastrofalne humanitarne razmere v Gazi in pozval k ukrepanju, da bi potrebna pomoč prišla do ljudi v palestinsko enklavo. Kot je dejal ob začetku zasedanja zunanjih ministrov v Bruslju, je Gaza danes največje pokopališče na prostem za več deset tisoč ljudi.
"Gaza je bila pred vojno največji zapor na prostem. Danes je največje pokopališče na prostem za več deset tisoč ljudi in tudi pokopališče za mnoga najpomembnejša načela humanitarnega prava," je opozoril Borrell.
V luči humanitarne stiske v Gazi je Borrell opozoril, da se na egiptovski strani meje hrana že mesece nabira v zalogah, medtem ko na drugi stani ljudje umirajo od lakote. To je nekaj, kar zahteva ukrepanje, ne samo izražanje skrbi.
Humanitarne razmere v Gazi bodo sicer ena od tem v okviru razprave zunanjih ministrov EU, ki bodo na današnjem zasedanju govorili o razmerah na Bližnjem vzhodu ter posledicah vojne med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas.
Borrell je izrazil upanje, da se bodo ministri sporazumeli o skupnem stališču glede Gaze pred zasedanjem Evropskega sveta, ki bo ta konec tedna v Bruslju. Z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem bosta ob koncu današnjega zasedanja objavila skupno izjavo o humanitarnih razmerah v Gazi.
Tudi belgijska zunanja ministrica Hadja Lahbib, ki trenutno predseduje Svetu EU, je danes pozvala k ukrepanju. "Ne moremo ostati pasivni glede razmer v Gazi," je menila in se zavzela za popolni dostop humanitarne pomoči v enklavo.
Ministri bodo danes razpravljali tudi o špansko-irski pobudi za preučitev sporazuma med EU in Izraelom, predvsem ali ta izpolnjuje svoje obveznosti na področju človekovih pravic. Borrell je pojasnil, da ne gre za vprašanje popolne začasne prekinitve sporazuma, ampak za politično dimenzijo sporazuma, ki temelji na spoštovanju humanitarnega prava.
6.45 Izraelska vojska z novo operacijo v bolnišnici Al Šifa
Izrael po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zagotavlja, da njegovi vojaki operacijo izvajajo le v nekaterih delih bolnišnice, kjer naj bi se na novo organizirali pripadniki islamističnega gibanja Hamas ter od tam izvajali napade.
Vojaki naj bi se zavedali pomena previdnega delovanja in ukrepov, s katerimi se želijo izogniti škodi bolnikom, civilistom in medicinskemu osebju. Da bi olajšali komunikacijo, je vojska na območje napotila govorce arabščine, so še navedli in dodali, da ni potrebe po evakuaciji, poročajo tuje tiskovne agencije.
Hamasova vlada na območju Gaze je operacijo obsodila, češ da je vdor v bolnišnico s tanki, droni, orožjem in streljanjem vojni zločin in kršitev mednarodnega humanitarnega prava.
Izraelska vojska je operacijo v Al Šifi, kamor so se na begu z domov zatekli tisoči Palestincev, ob številnih kritikah iz tujine izvedla že novembra. Glede na lastne navedbe so takrat našli orožje in drugo vojaško opremo, pa tudi podzemni predor, kjer naj bi Hamas v preteklosti zadrževal talce. Hamas je vse navedbe zanikal.
Izrael je že večkrat obtožil Hamas, da iz bolnišnic in zdravstvenih centrov vodi vojaške operacije, in od začetka vojne je vojska podobne operacije kot v Al Šifi izvedla že v več bolnišnicah.
Izrael je ofenzivo na Gazo sprožil po napadu vdoru Hamasa na izraelsko ozemlje 7. oktobra lani, v katerem so njegovi pripadniki ubili okrog 1.160 ljudi, večinoma civilistov, in zajeli 250 talcev. V Gazi naj bi jih ostajalo okrog 130, a 33 naj bi jih bilo mrtvih.
Z namenom, da uniči Hamas, je Izrael v nenehnem bombardiranju in siloviti kopenski ofenzivi doslej ubil najmanj 31.645 ljudi, med katerimi je po podatkih oblasti v Gazi večina žensk in otrok. Preteklo noč naj bi bilo v napadih po vsej enklavi ubitih več deset ljudi, še piše AFP.
6.15 Zunanji ministri EU tudi o sporazumu z Izraelom in sankcijah proti izraelskim naseljencem
Zunanji ministri držav članic EU bodo v okviru današnje razprave o dogajanju na Bližnjem vzhodu med drugim razpravljali o sporazumu z Izraelom. Obenem je pričakovati, da bodo podprli uvedbo sankcij v zvezi z nasiljem izraelskih naseljencev nad Palestinci in dodatnih sankcij proti pripadnikom gibanja Hamas.
V razpravi o vojni med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas se bodo zunanji ministri EU osredotočili na humanitarne razmere v Gazi, preprečevanje širjenja konflikta po regiji in prizadevanja za rešitev dveh držav, poroča STA.
Tanja Fajon.
Pričakovati pa je tudi razpravo o špansko-irski pobudi za preučitev sporazuma med EU in Izraelom, predvsem ali zadnji izpolnjuje svoje obveznosti na področju človekovih pravic. Pobudo je na zasedanju pred enim mesecem podprla tudi ministrica Tanja Fajon, ki se bo udeležila tudi današnjega zasedanja.
Že večkrat se je zavzela tudi za uvedbo sankcij proti izraelskim naseljencem, ki izvajajo nasilje nad Palestinci na zasedenem Zahodnem bregu. O tem naj bi se zdaj po neuradnih informacijah strinjale vse države članice.
Prav tako se vse članice strinjajo o uvedbi dodatnih sankcij proti pripadnikom Hamasa, pri čemer naj bi oba paketa sankcij danes prejela politično podporo ministrov.
Ti bodo razpravljali še o nadaljnji podpori Kijevu. Pričakovati je še odzive na nedeljske predsedniške volitve v Rusiji, dogovorili pa bi se lahko tudi o uvedbi sankcij proti odgovornim za smrt ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega.
