Nedelja, 21. 1. 2024, 12.29
3 mesece, 2 tedna
Fajonova na zasedanju Varnostnega sveta o Bližnjem vzhodu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,14
Varnostni svet ZN je od 7. oktobra lani, ko so pripadniki Hamasa napadli Izrael, opravil skupaj 15 sestankov in glasoval o sedmih resolucijah, od katerih je uspel potrditi dve – eno 15. novembra, drugo pa 22. decembra 2023, poroča Security Council Report.
Zunanja ministrica Tanja Fajon se bo v torek v New Yorku udeležila odprte razprave Varnostnega sveta ZN o položaju na Bližnjem vzhodu vključno s palestinskim vprašanjem na ministrski ravni. Zasedanje, po katerem se resolucije ne pričakuje, bo vodil novi francoski zunanji minister Stephane Sejourne. Njegova država ta mesec predseduje VS ZN.
Članice ZN bo s položajem na Bližnjem vzhodu predvidoma seznanil generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
To bo že druga udeležba ministrice na zasedanju Varnostnega sveta ZN o vojni med Izraelom in Hamasom v Gazi in prva odkar je Slovenija 1. januarja začela mandat nestalne članice Varnostnega sveta ZN, ki mu bo predsedovala septembra letos. Podobnega zasedanja se je Fajonova udeležila novembra lani.
Udeležba še ni znana
Ministrica bo glede na kratko napoved ministrstva za evropske in zunanje zadeve predstavila stališča Slovenije glede konflikta in razmer na Bližnjem vzhodu ter opravila številna srečanja s prisotnimi zunanjimi ministri in visokimi predstavniki ZN. V New Yorku bo ostala predvidoma do četrtka.
Natančen seznam ministrov, ki se bodo udeležili zasedanja, še ni znan, vendar pa je udeležbo med drugim že potrdil ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je pred dnevi napovedal predloge za kolektivna prizadevanja za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Po njegovih besedah mora priti do neposrednih pogajanj med palestinskim in izraelskim vodstvom, ki bodo vodila v ustanovitev neodvisne palestinske države.
Nobena od resolucij ni obsodila napada Hamasa na Izrael ali izraelskega odgovora z ofenzivo uničevanja Gaze, ki je po palestinskih podatkih doslej zahtevala že več kot 25.000 življenj, večina od dveh milijonov prebivalcev Gaze je razseljenih in so povsem odvisni od humanitarne pomoči. ZN nenehno opozarjajo, da je položaj v Gazi nevzdržen.
Resolucije z zahtevo, da Izrael ustavi ofenzivo, blokirajo ZDA, ki pa sedaj že kritizirajo premierja Benjamina Netanjahuja, ker se je izrekel proti rešitvi dveh držav. Če bodo ZDA še naprej blokirale ukrepanje, se napoveduje posebna skupna izjava vseh drugih članic Varnostnega sveta, ki podpirajo takojšnjo prekinitev ognja.
To je 12. decembra lani storila Generalna skupščina, ki je tudi z glasom Slovenije potrdila resolucijo z zahtevo po takojšnjem humanitarnem premirju.
Poziv k takojšnjemu premirju
Nekatera zasedanja Varnostnega sveta so se osredotočala na določena vprašanja, na primer o izraelskih napadih na bolnišnice v Gazi ter o ženskah in otrocih v Gazi. Konec lanskega leta pa je bilo zasedanje tudi o poslabšanju položaja na Zahodnem bregu in iskanju rešitve dveh držav.
Fajonova je novembra lani pozvala k takojšnjemu in trajnemu premirju v Gazi, končanju nasilja ter zaščiti civilistov in napredku na poti do rešitve dveh držav. To je še naprej stališče Slovenije, ki bo sodelovala v postopku pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) glede kršitev Izraela na zasedenih ozemljih.
Slovenija je obsodila napad Hamasa na Izrael, vendar obsoja tudi nasilje izraelske strani. Ministrica Fajon je 10. januarja v pogovoru za televizijo CNN izjavila, da Izrael z napadi na Gazo krši mednarodno humanitarno pravo.
Predstavnik Slovenije Samuel Žbogar je potem 12. januarja na zasedanju Varnostnega sveta posvečenega grožnjam z izselitvijo Palestincev iz Gaze to stališče ponovil.
"Nobenega opravičila ni za 24.000 civilnih žrtev v Gazi, od tega 9000 otrok. To je nesprejemljivo. Prav zaradi vseh teh smrtnih žrtev moramo nenehno izražati zaskrbljenost zaradi kršitev mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic ter pozivati k njunemu spoštovanju. Skrajni čas je, da ustavimo pobijanje in trpljenje ljudi," pa je nazadnje v sredo v Davosu dejala Fajonova.
