Četrtek, 12. 9. 2019, 18.01
5 let, 2 meseca
EU vztraja pri irskem varovalu in trdi, da alternativnih predlogov ni #video
Evropska unija vztraja pri varovalu za preprečitev trde meje na irskem otoku po brexitu, ki ga želi britanski premier Boris Johnson odstraniti iz ločitvenega sporazuma; alternativnih predlogov za zdaj ni bilo, je danes v Bruslju poudaril predsednik parlamenta David Sassoli ob predstavitvi resolucije, ki jo bo prihodnji teden sprejel parlament.
Resolucija vključuje jasno sporočilo, da ločitvenega sporazuma brez irskega varovala ne more biti, je poudaril David Sassoli ter dodal, da Združeno kraljestvo doslej ni predlagalo nikakršnih alternativ, ki bi bile pravno verodostojne in izvedljive.
Vprašanje meje na irskem otoku najtrši oreh
Je pa Evropski parlament po Sassolijevih besedah pripravljen podpreti tudi vrnitev k prvotnemu predlogu varovala, ki bi pokrivalo samo Severno Irsko, ne vsega Združenega kraljestva.
Vprašanje meje na irskem otoku je bilo najtrši oreh v pogajanjih EU in britanske strani o ločitvenem sporazumu. Meja med Irsko, članico EU, in Severno Irsko, ki bo kot del Združenega kraljestva izstopila iz unije, bo namreč po brexitu edina kopenska meja med EU in kraljestvom.
Temeljni cilj tega varovala je, da bi se izognili "trdi meji" na irskem otoku in tako zavarovali velikonočni sporazum, ključni dosežek v severnoirskem mirovnem procesu v devetdesetih letih. Dogovorjeno je, da se vprašanje meje dolgoročno uredi v sporazumu o prihodnjih odnosih. Če to ne bi bilo mogoče, se lahko po koncu prehodnega obdobja uporabi posebno varovalo oziroma rezervna možnost.
To varovalo, poznano po angleškem izrazu "backstop", predvideva vzpostavitev enotnega carinskega območja EU in Združenega kraljestva, v katerem ne bo ne carin ne kvot, bodo pa veljale skupne zunanje carine.
Za izstop brez dogovorna izključno odgovorna britanska stran
EU je sicer sprva predlagala varovalo, ki bi vključevalo samo Severno Irsko, a je britanska stran želela, da pokriva vse Združeno kraljestvo. O tej možnosti se zdaj v Bruslju spet vse bolj govori, čeprav na britanski strani za zdaj ni bilo predlogov za to.
Obenem bo parlament v resoluciji prihodnji teden izrazil pripravljenost na podporo vnovični preložitvi brexita, če bi obstajali utemeljeni razlogi za to, na primer za preprečitev izstopa brez dogovora ali v primeru volitev.
Parlament bo v resoluciji izrazil tudi pripravljenost na spremembe politične izjave o prihodnjih odnosih, kar unija že vseskozi ponuja, in proučitev možnosti, da ta postane zavezujoč dokument.
Resolucija naj bi utrdila in okrepila stališče EU ter jasno opredelila, da je za morebiten izstop brez dogovora v celoti odgovorna britanska stran. V Bruslju je mogoče slišati vse več očitkov, da se Boris Johnson pogaja s figo v žepu, medtem ko v resnici načrtuje izstop brez dogovora.
Johnson trdi, da bo Britanija pripravljena na brexit brez dogovora
Medtem je Johnson obljubil, da bo Velika Britanija pripravljena na izstop iz Evropske unije v primeru brexita brez dogovora, čeprav so danes objavljeni vladni dokumenti v tem primeru opozarjali na velika tveganja ter pomanjkanje hrane in zdravil.
Johnson je zatrdil, da gre v dokumentih za razumne priprave na izstop, najslabši scenarij, pripravo katerega bi pričakovali od vsake vlade. Zagotovil je, da je kot premier "izredno pospešil priprave".
"V resnici bomo gotovo pripravljeni na brexit brez dogovora, če bomo morali to storiti," je dodal in poudaril, da si izstopa brez dogovora ne želijo. Ponovil je, da si bodo prizadevali za dogovor z Brusljem, če pa bo morala država iz Evropske unije izstopiti 31. oktobra brez dogovora, bodo na to pripravljeni. "Pristanišča, kmetje in vse industrije bodo pripravljeni," je dejal.
Na zahtevo parlamenta je vlada danes objavila dokumente, ki jih je pripravila v okviru priprav na brexit brez dogovora v tako imenovani operaciji Yellowhammer. V njih je po lastnih navedbah opredelila najhujši scenarij gospodarskih in družbenih učinkov izstopa brez dogovora.
Motnje na 12 ključnih področjih
V njih napoveduje kratkoročne motnje na 12 ključnih področjih, med drugim pri dobavi hrane in vode, transportu in na meji, ki bi se pojavile že prvi dan izstopa.
Med drugim do 85 odstotkov britanskih velikih tovornjakov naj ne bi ustrezalo kriterijem francoske carinske kontrole, zato naj bi se za 40 do 60 odstotkov zmanjšala raven prehoda tovornjakov čez Rokavski preliv. Tovornjaki naj bi za prečkanje morali v začetnih dneh čakati tudi več kot dva dneva.
Te motnje bi lahko trajale več mesecev in bi lahko vplivale na dobavo zdravil in medicinskega materiala kot tudi na dobavo svežega sadja in zelenjave ter preostale sveže hrane. V dokumentih tudi predvidevajo dvig cen hrane in nafte, kar bi najhuje prizadelo tiste z nizkimi dohodki. Johnsonova vlada je v dokumentu iz 2. avgusta tudi menila, da bi se lahko pojavili protesti, nevarnost neredov in napetosti med skupnostmi.
Mogoče bi bile motnje v prometu in odprave pravic v Veliki Britaniji živečih državljanov drugih članic EU. Glede vprašanja meje na irskem otoku pa so v dokumentu kot neuresničljivega ocenili načrt Johnsona, da fizične meje med Irsko in Severno Irsko ne bi znova vzpostavili, in sicer zaradi pomembnih tveganj na gospodarskem in pravnem področju ter področju biološke varnosti.
Opozicijski laburisti so po objavi dokumenta sporočili, da je zdaj bolj kot kadarkoli nujen ponoven sklic zasedanja parlamenta. Keir Starmer, ki je v laburistični stranki pristojen za brexit, je opozoril, da dokumenti potrjujejo resna tveganja v primeru brexita brez dogovora. Poslanci bi morali imeti po njegovem prepričanju možnost, da proučijo dokumente in sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev brexita brez dogovora.
K ponovnemu delu parlamenta, ki je na zahtevo Johnsona ustavljeno do 14. oktobra, so pozvali tudi drugi. Johnson je te pozive danes že zavrnil. Vztrajal je tudi, da prekinitev dela parlamenta ni namenjena olajšanju izvedbe njegovega načrta za brexit, temveč zato, da bi lahko na novem zasedanju predstavil svoje načrte za izboljšave na področjih zdravstvenih storitev, policije in drugih "prioritetah ljudi".