Sreda, 26. 6. 2019, 10.49
4 leta, 10 mesecev
ESČP: Islamskemu borcu mora BiH zaradi pripora plačati devet tisoč evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,17
2
ESČP je presodilo, da je BiH islamskemu borcu Abuju Hamzi (desno) s priporom kršila človekove pravice.
Bosna in Hercegovina mora islamskemu borcu Imadu Al Husinu, bolj znanemu kot Abu Hamza, ki se je med vojno v državi boril v vrstah tujih islamskih borcev, plačati 9.000 evrov odškodnine, je v torek odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). S tem, ko je bil islamski borec med letoma 2014 in 2016 v priporu, so mu namreč v BiH kršili človekove pravice.
ESČP je odločilo, da so Abuju Hamzi oblasti BiH kršile človekove pravice, ker je bil med avgustom 2014 in septembrom 2016 v priporu. S tem je država kršila prvi odstavek petega člena evropske konvencije o človekovih pravicah, ki se nanaša na pravico do svobode in varnosti. Tega člena sicer niso kršili s priporom med julijem 2012 in marcem 2013 ter med marcem in avgustom 2014.
ESČP presodilo, da so islamskemu borcu v BiH kršili človekove pravice
Sirski državljan s prebivališčem v Sarajevu je bil aretiran oktobra 2008, potem ko so pristojne oblasti ocenile, da predstavlja grožnjo nacionalni varnosti. Pred tem so mu leta 2007 oblasti odvzele državljanstvo BiH in ukazale, naj zapusti državo. Njegove prošnje za dodelitev stalnega bivališča in azila v BiH so zavrnile.
The European Court of Human Rights decided today that Bosnia has to pay €9,000 to Syrian citizen Imad Al-Husin, better known as Abu Hamza, for violating his rights during part of the seven-year period he spent in detention without trial.
— Balkan Insight (@BalkanInsight) June 25, 2019
Background: https://t.co/U0bapvkjXy pic.twitter.com/xghzvj8zun
Evropsko sodišče je presodilo, da borca od avgusta 2014 ni želela sprejeti nobena tretja država. Od tedaj so oblasti BiH stopile v stik s Kanado, Kazahstanom, Turčijo in Združenimi arabskimi emirati. Ko so vse te države zavrnile možnost, da bi ga sprejele, so ga izpustili iz pripora. Od septembra 2012 so sicer stopili v stik z 38 državami, da bi ga sprejele, a so prošnjo vse zavrnile.
Hamza v BiH nikoli ni bil obtožen
Abu Hamza je v BiH prispel med vojno, ki je v državi trajala od leta 1992 do leta 1995. V vojski BiH se je boril v enoti mudžahidov oziroma tujih islamskih borcev, ki so bili večinoma arabskega rodu. Po nekaterih navedbah je bil v omenjeni enoti glavni logistik in imel po koncu vojne znatna finančna sredstva.
Varnostne službe BiH so ga spremljale in nato na podlagi zbranih podatkov razglasile za nevarnega za nacionalno varnost ter priprle. Hamza sicer ni bil nikoli obtožen. Državljanstvo BiH je tako kot mnogi mudžahidski borci pridobil v sredini 90. let prejšnjega stoletja, leta 2007 pa so mu ga oblasti odvzele in ukazale, naj zapusti državo.
2