Torek, 12. 3. 2024, 15.17
1 mesec, 2 tedna
Energetska učinkovitost stavb do leta 2030: koga čaka obnova?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,32
Evropski poslanci so podprli revizijo direktive o energetski učinkovitosti stavb. Namen je zmanjšati porabo energije in izpustov toplogrednih plinov v stavbnem sektorju. Cilja direktive sta tudi obnova energetsko najmanj učinkovitih stavb in boljša izmenjava informacij o energetski učinkovitosti.
Poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu v torek sprejeli načrte za zmanjšanje porabe energije in emisij toplogrednih plinov v stavbnem sektorju. O načrtih so že dosegli dogovor s Svetom EU.
Direktiva predvideva znatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in porabe energije
Namen predlagane revizije direktive o energetski učinkovitosti stavb je znatno zmanjšati emisije toplogrednih plinov in porabo energije v stavbnem sektorju do leta 2030, do leta 2050 pa mora ta sektor postati podnebno nevtralen. Cilja direktive sta tudi obnova energetsko najmanj učinkovitih stavb in boljša izmenjava informacij o energetski učinkovitosti.
Nove stavbe morajo biti od leta 2030 brezemisijske, nove stavbe, v katerih delujejo javni organi oziroma so v njihovi lasti, pa naj bi bile brezemisijske že od leta 2028. Države članice bodo lahko upoštevale potencial globalnega segrevanja v življenjskem ciklu stavbe, kar vključuje proizvodnjo in odlaganje uporabljenih gradbenih materialov.
Za stanovanjske stavbe pa bodo morale članice sprejeti ukrepe za zmanjšanje povprečne porabe primarne energije za vsaj 16 odstotkov do leta 2030 in za vsaj od 20 do 22 odstotkov do leta 2035.
V skladu z novo direktivo bodo morale države članice do leta 2030 z izpolnjevanjem minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti obnoviti 16 odstotkov, do leta 2033 pa 26 odstotkov energetsko najmanj učinkovitih nestanovanjskih stavb.
Če bo to tehnično in finančno izvedljivo, bodo morale države članice do leta 2030 postopno namestiti naprave za sončno energijo na javnih in nestanovanjskih stavbah, odvisno od njihove velikosti, ter na vseh novih stanovanjskih stavbah.
Kotle na fosilna goriva bi odpravili do leta 2040
Države članice morajo sprejeti tudi ukrepe za razogljičenje ogrevalnih sistemov in postopno opuščanje fosilnih goriv pri ogrevanju in hlajenju. Cilj je, da bi do leta 2040 popolnoma opustili kotle na fosilna goriva. Subvencioniranje samostojnih kotlov na fosilna goriva bo od leta 2025 prepovedano. Finančne spodbude bodo še vedno mogoče za hibridne sisteme ogrevanja, kot so kombinacija kotla s toplotno napravo za sončno energijo ali toplotno črpalko.
Direktiva je bila sprejeta s 370 glasovi za, 199 proti in 46 vzdržanimi glasovi, del zakonodaje pa bo postala, ko jo bo potrdil še Svet EU.
Iz novih pravil je mogoče izvzeti kmetijske stavbe in stavbe kulturne dediščine, države članice pa se lahko odločijo, da bodo izvzele tudi stavbe, ki so zaščitene zaradi posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena, začasne stavbe ter cerkve in bogoslužna mesta.
"Stavbe porabijo 40 odstotkov energije in izločijo kar 35 odstotkov emisij toplogrednih plinov. Zato je pričakovano, da jih obravnavamo v paketu zmanjševanja toplogrednih plinov. Temeljita energetska obnova stanovanjske hiše stane okrog sto tisoč evrov, s sončno elektrarno na strehi krepko več. Imamo premalo denarja, materialov ali ljudi, ki bi izvedli takšne obnove. V Sloveniji je 87 odstotkov stanovanjskega fonda v zasebni lasti, zato bodo morali lastniki sami poskrbeti za to. Veseli me, da se direktiva odmika od obveznih obnov in nerealističnih ciljev, predvidenih v začetku. V tej direktivi zelo zagovarjam princip subsidiarnosti. Naj države določijo regije in dajo svoje spodbude. Treba bo poskrbeti za to, da bodo ljudje z najnižjimi prejemki deležni bistveno višjih podpor od tistih z višjimi prejemki. V nasprotnem primeru bomo delali nove energetske reveže," je ocenil Franc Bogovič (EPP).
