Ponedeljek, 20. 10. 2025, 11.55
2 tedna, 6 dni
Vojna v Ukrajini
Trump pritiska za končanje vojne v Ukrajini in razdelitev Donbasa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,23
Predaja Donbasa Rusiji bi Putinu omogočila, da doseže enega od svojih ključnih ciljev v vojni z Ukrajino, ki jo je začel februarja 2022. Rusija bi tako brez boja pridobila ozemlja, ki jih nikoli ni osvojila vojaško. Poleg tega bi Ukrajina izgubila dobro utrjen obrambni pas v delu Donbasa, ki je še vedno pod nadzorom Kijeva, poroča dpa.
Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo ocenil, da bi morali Ukrajina in Rusija zamrzniti frontno črto in končati vojno, kar bi vključevalo tudi razdelitev regije Donbas na vzhodu Ukrajine. Časnik Financial Times je pred tem poročal, da je Trump ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v petek pozval, naj se odpove celotnemu Donbasu. Medtem so ministri EU za energetiko danes podprli predlog za popolno prepoved uvoza plina iz Rusije v EU z letom 2028. Tako se bo lahko Svet EU začel o tem pogajati z Evropskim parlamentom, ki je pogajalsko izhodišče že sprejel. Danski minister Lars Aagaard je dejal, da je odločitev o prepovedi uvoza ruskega plina v EU šele začetek.
19.01 Danski minister: Odločitev o prepovedi uvoza ruskega plina v EU šele začetek
16.58 Fajon in Kallas pozdravili napore za mir v Ukrajini
13.55 V medsebojnih napadih Ukrajine in Rusije mrtvi in ranjeni
11.50 Ministri EU za energetiko za prepoved uvoza plina iz Rusije z letom 2028
10.05 Fajon in Kallas pozdravili napore za mir v Ukrajini
9.52 Zelenski se je pripravljen udeležiti srečanja v Budimpešti
9.15 Trump pritiska za končanje vojne v Ukrajini in razdelitev Donbasa
6.15 Pristojni ministri EU o prepovedi uvoza plina in nafte iz Rusije
6.00 Zunanji ministri EU o mirovnih prizadevanjih v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu
19.01 Danski minister: Odločitev o prepovedi uvoza ruskega plina v EU šele začetek
Z današnjo odločitvijo ministrov za energetiko o prepovedi uvoza ruskega plina v EU z letom 2028 se delo na področju zagotavljanja cenovno dostopne energije šele dobro začenja, je danes v Luxembourgu poudaril danski minister Lars Aagaard.
"Danes smo se odločili, da končamo uvoz ruskega plina v EU. To je zelo pomembna odločitev, vendar pa evropski državljani, industrija in države ne morejo sprejeti prihodnosti, v kateri ne bodo imeli dostopa do energije po dostopnih cenah," je povedal Aagaard.
Tako delo po njegovih besedah še ni končano. Kot je dejal, je treba delati na strategiji za elektrifikacijo evropskega gospodarstva in med drugim vzpostaviti integriran evropski trg z elektriko, ki bo omogočil proizvodnjo razogljičene električne energije po dostopnih cenah.
Z evropskim komisarjem za energetiko Danom Joergensenom sta se strinjala, da je več doma proizvedene električne energije iz obnovljivih virov tudi rešitev za zmanjšanje odvisnosti od uvoza fosilnih goriv na splošno. EU namreč v povprečju še vedno uvaža za več kot 400 milijard evrov fosilnih goriv letno, kar ni dobro niti iz varnostnega niti iz ekonomskega vidika, je povedal Joergensen.
Poleg tega je treba po komisarjevih besedah diverzificirati dobave fosilnih goriv, ki jih bodo države članice še potrebovale, in zmanjšati porabo energije.
Ministri za energetiko držav članic EU so danes z veliko večino potrdili izhodišče Sveta EU za pogajanja z Evropskim parlamentom, v skladu s katerim bi bil uvoz ruskega plina prepovedan od 1. januarja 2026. Pri tem bi za obstoječe pogodbe, sklenjene pred 17. junijem letos, veljalo prehodno obdobje. Za kratkoročne pogodbe bi se to izteklo 17. junija 2026, za dolgoročne pa 1. januarja 2028. Od takrat bi torej bil uvoz plina - tako tistega po plinovodih kot tudi utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) - popolnoma prepovedan.
S tem se nista strinjala zgolj slovaška ministrica Denisa Sakova in madžarski minister Peter Szijjarto, ki sta pojasnila, da predloga ne moreta podpreti, ker njuni državi nimata izhoda na morje.
"Varnosti dobave energije na Madžarsko bo s to uredbo konec," je v dopoldanski razpravi na zasedanju povedal Szijjarto in pojasnil, da preostala infrastruktura, prek katere Madžarska prejema energente, nima dovolj zmogljivosti za to.
Komisar Joergensen je na novinarski konferenci po koncu zasedanja izrazil razumevanje, da za nekatere države današnja odločitev prinaša izzive v povezavi z varnostjo dobav in cenami energije, in jim zagotovil podporo pri uvajanju prepovedi uvoza ruskega plina.
Zdaj se bo dansko predsedstvo Sveta EU o predlogu uredbe pogajalo z Evropskim parlamentom, ki je svoje pogajalsko izhodišče že sprejel. V njem se zavzema za prepoved uvoza plina in nafte iz Rusije s 1. januarjem 2026. Za obstoječe kratkoročne pogodbe o plinu bi izjema veljala do 17. junija 2026, za dolgoročne pa do 1. januarja 2027.
Po navedbah Aagaarda je cilj, da bi pogajanja sklenili še pred koncem leta.
16.58 Fajon in Kallas pozdravili napore za mir v Ukrajini
Slovenija pozdravlja vse napore za pravičen mir v Ukrajini, vključno z napovedanimi pogovori med predsednikoma ZDA in Rusije v Budimpešti, je na zasedanju zunanjih ministrov EU v Luxembourgu povedala ministrica Tanja Fajon.
"Upamo, da bo najavljeno srečanje med Trumpom in Putinom v Budimpešti obrodilo sadove in predstavljalo korak na poti k dolgo pričakovanemu miru. Pri tem je bistveno, da je Ukrajina vključena v vse pogovore o miru," je Fajon po navedbah zunanjega ministrstva povedala v razpravi na zasedanju.
Trumpove napore za mir v Ukrajini je pozdravila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas, ki pa je obenem poudarila, da si Rusija ne želi miru. Izrazila je upanje, da bo Trump pritisnil na Rusijo, da bo sedla za pogajalsko mizo.
Glede prihoda ruskega predsednika v Budimpešto je dejala, da "ni lepo videti, da oseba, za katero je Mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za prijetje, pride v evropsko državo".
Komentirala je tudi poročanje britanskega časnika Financial Times, da naj bi Trump ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega na petkovem srečanju v Beli hiši pozval, naj sprejme pogoje ruskega predsednika za konec vojne.
"Ukrajinci so zelo vzdržljivi, borijo se za svojo svobodo, svojo neodvisnost, svojo državo, tako da se ne morejo kar predati. Mislim, da je za mednarodni red slabo, če agresor dobi, kar želi. To namreč vsem agresorjem na svetu pošilja sporočilo, da lahko vzamejo, kar želijo," je povedala Kallas.
EU želi po njenih besedah na Moskvo pritisniti z dodatnimi sankcijami. Tako so danes zunanji ministri razpravljali o predlogu 19. svežnja sankcij proti Rusiji, dogovor o katerem bi lahko države članice dosegle do konca tedna.
Del svežnja so tudi dodatni ukrepi proti ladjam t. i. flote v senci, ki jih Rusija uporablja za izogibanje zahodnim sankcijam, predvsem omejitvam izvoza nafte v tretje države. Kallas je zato v Evropski službi za zunanje delovanje, ki jo vodi, imenovala posebnega koordinatorja, ki usklajuje delovanje posameznih držav članic na tem področju, je povedala na novinarski konferenci po zasedanju.
Ministri so v okviru razprave o ruski agresiji na Ukrajino govorili še o procesu vzpostavljanja posebnega sodišča za pregon kaznivega dejanja agresije. Fajon je podprla ustanovitev sodišča in napovedala, da se mu namerava Slovenija pridružiti.
Opozorila je še na nujnost takojšnje in varne vrnitve deportiranih ukrajinskih otrok ter izpustitev pridržanih civilistov in novinarjev. Ob tem je najavila svoj skorajšnji obisk v Ukrajini in odprtje slovenskih humanitarnih projektov, povezanih z dobrobitjo otrok, so sporočili z MZEZ.
13.55 V medsebojnih napadih Ukrajine in Rusije mrtvi in ranjeni
V napadih ruskih dronov na Ukrajino je danes umrla ena oseba, več ljudi je poškodovanih. Po navedbah lokalnih oblasti je Rusija poleg dronov uporabila tudi balistično raketo. Medtem sta v ukrajinskem napadu v ruski regiji Belgorod umrli dve osebi.
Rusija je ponoči izvedla napad na ukrajinsko regijo Harkov, ena oseba je ob tem umrla. Po navedbah lokalnih oblasti je napad povzročil škodo tudi na civilni infrastrukturi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
O napadih poročajo tudi iz regije Dnipropetrovsk, kjer je bilo prav tako uničenih več stavb. V napadu sta škodo utrpeli tudi železniška in pristaniška infrastruktura države. V mestu Černigov severno od Kijeva je bila poškodovana transformatorska postaja železnice, na območju mesta Sumi pa je bila poškodovana železniška proga.
Ker so bili v več regijah zadeti energetski objekti, je v državi prišlo do številnih izpadov električne energije, še navaja dpa.
Medtem sta v ukrajinskem napadu na rusko vas v regiji Belgorod umrla dva civilista, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Moskva je v zadnjih tednih okrepila napade na ukrajinsko civilno infrastrukturo, zaradi česar je na tisoče ljudi ostalo brez ogrevanja. Kijev je medtem okrepil napade na ruske zahodne obmejne regije ter naftne in plinske objekte.
11.50 Ministri EU za energetiko za prepoved uvoza plina iz Rusije z letom 2028
Ministri članic EU, pristojni za energetiko, so danes v Luxembourgu podprli predlog za popolno prepoved uvoza plina iz Rusije v EU z letom 2028. Tako se bo lahko Svet EU začel o tem pogajati z Evropskim parlamentom, ki je pogajalsko izhodišče že sprejel.
T. i. splošni pristop je v razpravi na zasedanju podprla tudi Slovenija, pri čemer je namestnica slovenske stalne predstavnice pri EU Andreja Viher White poudarila pomen zagotavljanja varnosti dobav energentov in preprečevanja nenadnih skokov cen. Instrumenti, ki jih vključuje predlog uredbe, po njenih navedbah naslavljajo te cilje.
Zdaj bo lahko Svet EU začel pogajanja z Evropskim parlamentom, ki je svoje pogajalsko izhodišče sprejel pretekli četrtek. V izhodišču, ki sta ga potrdila pristojna odbora, se zavzema za prepoved uvoza plina in nafte iz Rusije s 1. januarjem 2026. Za obstoječe kratkoročne pogodbe o plinu bi izjema veljala do 17. junija 2026, za dolgoročne pa do 1. januarja 2027.
10.05 Fajon in Kallas pozdravili napore za mir v Ukrajini
Slovenija pozdravlja vse napore za pravičen mir v Ukrajini, vključno z napovedanimi pogovori med predsednikoma ZDA in Rusije v Budimpešti, je danes pred zasedanjem zunanjih ministrov EU v Luxembourgu povedala zunanja ministrica Tanja Fajon. Napore predsednika ZDA je pozdravila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.
"Slovenija pozdravlja vsa mirovna prizadevanja, ki gredo v smer trajnega pravičnega premirja," je o prizadevanjih ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Ukrajini povedala Fajon. Pozdravila je tudi napovedane pogovore med Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti.
Trumpove napore za mir v Ukrajini je pozdravila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kallas, ki pa je obenem poudarila, da si Rusija ne želi miru. Izrazila je upanje, da bo Trump pritisnil na Rusijo, da bo sedla za pogajalsko mizo.
Glede prihoda ruskega predsednika v Budimpešto je dejala, da "ni lepo videti, da oseba, za katero je Mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za prijetje, pride v evropsko državo".
Komentirala je tudi poročanje britanskega časnika Financial Times, da naj bi Trump ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega na petkovem srečanju v Beli hiši pozval, naj sprejme pogoje ruskega predsednika za konec vojne.
"Ukrajinci so zelo vzdržljivi, borijo se za svojo svobodo, svojo neodvisnost, svojo državo, tako da se ne morejo kar predati. Mislim, da je za mednarodni red slabo, če agresor dobi, kar želi. To namreč vsem agresorjem na svetu pošilja sporočilo, da lahko vzamejo, kar želijo," je povedala Kallas.
EU želi po njenih besedah na Moskvo pritisniti z dodatnimi sankcijami. Tako bodo zunanji ministri danes razpravljali o predlogu 19. svežnja sankcij proti Rusiji, pri čemer še ni pričakovati dogovora, bi se pa to lahko zgodilo do konca tedna, je povedala. V četrtek se bodo namreč v Bruslju sestali tudi voditelji držav članic.
V EU obenem trenutno poteka še razprava o predlogu novega posojila za Ukrajino v višini 140 milijard evrov, ki bi ga financirali z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja.
9.52 Zelenski se je pripravljen udeležiti srečanja v Budimpešti
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes dejal, da se je pripravljen udeležiti napovedanega srečanja v Budimpešti med ameriškim in ruskim predsednikom Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom, če bo povabljen. Pozval je tudi k dobavi dodatnih protiletalskih sistemov patriot za obrambo pred ruskimi zračnimi napadi.
"Če bom povabljen v Budimpešto, če bo to povabilo v obliki tristranskega srečanja ali, kot se temu reče, diplomacije prek posrednika, kjer se predsednik Trump sreča s Putinom in predsednik Trump z mano, potem se bomo v takšni ali drugačni obliki dogovorili," je na novinarski konferenci v Kijevu dejal Zelenski.
Ob tem je sicer menil, da Budimpešta ni "najboljše prizorišče za to srečanje", poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki dodaja, da ima Ukrajina napete odnose z Madžarsko, ki velja za najbolj Kremlju naklonjeno državo članico EU.
Trump je po telefonskem pogovoru s Putinom pretekli četrtek napovedal, da se bo z ruskim predsednikom srečal v madžarski prestolnici. Srečanje so kasneje potrdili tudi v Moskvi in dodali, da bi se voditelja lahko sešla v prihodnjih tednih. Trump in Putin sta se nazadnje srečala avgusta na Aljaski.
Ameriški predsednik si še naprej prizadeva posredovati pri mirovnem sporazumu med Ukrajino in Rusijo, da bi končal tri leta in pol trajajočo vojno, ki jo je sprožila ruska invazija februarja 2022.
Zelenski je sicer danes dejal, da ruski pogoji za dosego miru ostajajo nespremenjeni, vključno z umikom ukrajinskih sil iz celotne regije Donbas na vzhodu Ukrajine, ki si jo želi Rusija priključiti. Kot je dodal, je ameriškim sogovornikom med obiskom v Washingtonu pojasnil, da se stališče Ukrajine ni spremenilo, kar pomeni, da zavrača ruske pogoje.
Zelenski je tudi nakazal, da njegova država potrebuje 25 dodatnih ameriških protiletalskih sistemov patriot, ki bi ji pomagali pri obrambi pred ruskimi napadi. Kot je namreč pojasnil, je začel pogovore z obrambnimi podjetji o pripravi pogodbe za 25 sistemov patriot, ob tem pa dodal, da bi morali za njihov nakup uporabiti zamrznjena ruska sredstva.
Zelenski se je prejšnji teden mudil na obisku v Beli hiši, kjer je skušal Trumpa prepričati, da bi ZDA Ukrajini dobavile ameriške rakete dolgega dosega tomahawk, vendar mu to ni uspelo.
9.15 Trump pritiska h končanju vojne v Ukrajini in razdelitvi Donbasa
"Menimo, da bi se morali ustaviti na črtah, kjer so – na bojnih črtah –, iti domov, prenehati ubijati ljudi in končati," je Trump dejal novinarjem na krovu predsedniškega letala Air Force One.
Na vprašanje, ali je Trump Zelenskemu dejal, naj Donbas prepusti Rusiji, je Trump odgovoril, da o tem nista nikoli govorila.
Zelenski se je v petek s Trumpom sestal v Washingtonu, dan pred tem pa je Trump po telefonu govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Časnik Financial Times je ob sklicevanju na neimenovane vire poročal, da je Trump med srečanjem Zelenskega pozval, naj se odpove celotnemu Donbasu, da bi končal vojno. Ob tem naj bi ga opozoril, da je Putin zagrozil, da bo uničil Ukrajino, če ne bo privolil v to.
Ukrajina naj bi po pisanju FT naposled prepričala Trumpa, naj podpre zamrznitev trenutne frontne črte.
Trump je v nedeljo na poletu s Floride v Washington menil, da je Rusija že zasedla "približno 78 odstotkov ozemlja". Dodal je, da želi ustaviti spopade na bojišču, o podrobnostih pa naj se obe strani pogajata kasneje. Na vprašanje, kaj naj bi po njegovem mnenju storili z Donbasom, je Trump odgovoril, da naj ostane tak, kot je, in da je trenutno razdeljen.
Industrijska regija Donbas, kar je skupno ime za območji Donecka in Luganska, je pred letom 2014, ko sta Doneška in Luganska ljudska republika po mednarodno nepriznanem referendumu razglasili neodvisnost od Ukrajine, imela približno 6,5 milijona prebivalcev in je bila središče ukrajinske težke industrije, bogate z rudninami premoga in železa.
6.15 Pristojni ministri EU o prepovedi uvoza plina in nafte iz Rusije
Ministri članic EU, pristojni za energetiko, bodo danes v Luxembourgu odločali o predlogu za popolno prepoved uvoza plina in nafte iz Rusije z letom 2028. Pričakovati je, da bodo predlog podprli, tako da se bo lahko Svet EU začel o tem pogajati z Evropskim parlamentom, ki je pogajalsko izhodišče že sprejel.
Cilj predloga, o katerem bodo ministri glasovali na današnjem zasedanju, je tudi izboljšati spremljanje in sledljivost ruskega plina ter podpreti članice pri prehodu na druge vire energije in zagotavljanju energetske varnosti v EU.
Po potrditvi t. i. splošnega pristopa Sveta EU bo ta lahko začel pogajanja z Evropskim parlamentom, ki je svoje pogajalsko izhodišče sprejel pretekli četrtek. V izhodišču, ki sta ga potrdila pristojna odbora, se zavzema za prepoved uvoza plina in nafte iz Rusije že s 1. januarjem 2026. Za veljavne kratkoročne pogodbe o plinu bi izjema veljala do 17. junija 2026, za dolgoročne pa do 1. januarja 2027.
Evropska komisija je zaradi ruskega napada na Ukrajino že maja 2022 predstavila načrt za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, ki je prispeval k bistvenemu zmanjšanju uvoza tovrstnih energentov iz Rusije. V začetku maja letos pa je komisija predstavila še načrt za popolno opustitev uvoza ruskih fosilnih goriv do konca leta 2027.
Ministri članic EU, pristojni za energetiko, bodo poleg tega s kolegoma iz Ukrajine in Moldavije govorili o zagotavljanju energetske varnosti teh dveh držav pred prihajajočo zimo. Stanje je kritično predvsem v Ukrajini, kjer je Rusija v zadnjem obdobju okrepila napade na energetsko infrastrukturo.
6.00 Zunanji ministri EU o mirovnih prizadevanjih v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu
Zunanji ministri držav članic EU bodo danes v luči prizadevanj ZDA za končanje vojne v Ukrajini razpravljali o nadaljnji podpori Kijevu v boju z rusko agresijo, vključno z novim posojilom za Ukrajino in sankcijami proti Rusiji. Na dnevnem redu imajo še razpravo o vlogi EU v pred kratkim sproženem mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu.
Zunanji ministri, med njimi slovenska ministrica Tanja Fajon, bodo razpravljali o nadaljnji vojaški, politični in finančni podpori Kijevu. Med drugim bodo govorili o predlogu novega 140 milijard evrov vrednega posojila za Ukrajino, za financiranje katerega bi uporabili zamrznjeno rusko premoženje, pa tudi o predlogu 19. svežnja sankcij proti Rusiji. Odločitev o tem danes ni pričakovati.
Na dnevnem redu imajo še razpravo o tem, kako bi lahko EU prispevala k zagotavljanju varnostnih jamstev Ukrajini po prekinitvi ognja oziroma koncu vojne.
Te razprave so se okrepile po avgustovskih mirovnih prizadevanjih ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki so v zadnjem času znova dobila zagon. V petek je v Beli hiši gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, napovedal pa je tudi novo srečanje z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, ki naj bi kmalu potekalo na Madžarskem.
Je pa Trumpu uspelo doseči mirovni dogovor med sprtimi stranmi na Bližnjem vzhodu, kar bo druga osrednja tema današnjega zasedanja zunanjih ministrov EU. Osredotočili se bodo na vlogo Unije v tem procesu, predvsem na humanitarnem področju ter pri obnovi palestinske enklave Gaza, ki je po dveh letih izraelskih napadov povsem opustošena.
Vodje diplomacij imajo na dnevnem redu še odnose z indijsko-pacifiško regijo in napetosti v Gruziji po nedavnih lokalnih volitvah, poroča STA.
