Egiptovska vojska politikom postavila 48-urni ultimat

Če do tega ne bo prišlo, vojska napoveduje ukrepe za prekinitev pat položaja. "Oborožene sile znova izražajo zahtevo po izpolnitvi zahtev ljudi in vsem stranem daje 48 ur kot končno priložnost za prevzem odgovornosti zgodovinskih okoliščin, v katerih je država," je poudaril obrambni minister Abdel Fatah al Sisi.

Če zahteve ljudstva ne bodo izpolnjene v danem roku, bodo oborožene sile ukrepale na osnovi svoje nacionalne in zgodovinske odgovornosti, še navaja izjava.

Bratovščina oprezna, opozicija pozdravlja ultimat Na ultimat vojske se je že odzvala Muslimanska bratovščina, ki je sporočila, da bodo preučili poziv vojske. "Muslimanska bratovščina preučuje sporočilo vojske," je povedal visoki predstavnik bratovščine Mahmud Gozlan. Dodal je, da se bo politično predsedstvo gibanja sestalo, da bo odločilo o "svojem stališču" do poziva.

Čeprav ultimat vojske leti tudi na račun opozicije, pa je ta pozdravila odločitev vojske, ki da se je postavila na stran ljudstva. Iz opozicijskega gibanja Tamarod so namreč sporočili, da je vojska "ugodila volji ljudstva" in da njen poziv pomeni veliko verjetnost za "izvedbo predčasnih predsedniških volitev".

Napoved vojske je poskrbela za val veselja na trgu Tahrir Napoved vojske je poskrbela za val veselja na trgu Tahrir, kjer protestira več tisoč ljudi. "Pridi, Sisi, Mursi ni moj predsednik," so vzklikali. Na ulicah Kaira je bilo mogoče videti številne voznike, ki so glasno trobili in mahali z egiptovskimi zastavami.

Vojska se je odločila ultimat postaviti dan zatem, ko je bilo med množičnimi protesti proti Mursiju po podatkih egiptovskega ministrstva za zdravje ubitih 16 ljudi, 780 pa je bilo ranjenih. Po navedbah vojaških virov so bili to najmnožičnejši protesti v zgodovini države, saj naj bi se na ulice egiptovskih mest zgrnilo na "milijone" ljudi.

Odstopajo ministri Protesti proti islamističnemu predsedniku, ki je nastopil položaj pred natanko letom dni, so sprva potekali mirno, spopadi pa so izbruhnili zvečer.

Po protestih so egiptovsko vlado zapustili ministri za turizem, okolje, komunikacije, pravosodje ter javne službe. Peterica je odstopne izjave izročila premieru Hišamu Kandilu.

Egiptovska opozicija je sicer pred tem predsedniku prav tako postavila ultimat, da mora s položaja odstopiti v roku enega dneva ali pa se bo moral soočiti z državljansko nepokorščino. "Mursiju dajemo čas do 17. ure 2. julija, da zapusti položaj in državnim institucijam omogoči, da se pripravijo na predčasne predsedniške volitve. Drugače se bo v torek 2. julija ob 17. uri začela kampanja popolne državljanske nepokorščine," so sporočili iz opozicijskega gibanja Tamarod.

Protestniki v Kairu razdejali sedež Muslimanske bratovščine Nasprotniki egiptovskega predsednika Mohameda Mursija so po spopadih z njegovimi privrženci vdrli v sedež Muslimanske bratovščine v Kairu. Ko so protestniki zasedli sedež Muslimanske bratovščine, so iz zgradbe začeli metati stvari in odnašati vrednejše predmete. Po navedbah prič v zgradbi v četrti Mokatam takrat ni bilo članov Muslimanske bratovščine, saj so jih že pred tem pospremili ven. Protestniki so na sedežu gibanja, ki mu pripada tudi Mursi, ob spremljavi domoljubne glasbe vzklikali gesla proti predsedniku in Muslimanski bratovščini.

Protivladni protestniki, ki zahtevajo odstop Mursija, so celo požgali prvo nadstropje zgradbe, člani Muslimanske bratovščine pa so odgovorili z avtomatskim orožjem in šibrovkami. Po navedbah zdravniških virov je bilo v spopadih okrog sedeža bratovščine ubitih najmanj 12 ljudi. Po podatkih egiptovskega ministrstva za zdravje je bilo v spopadih ubitih 16 ljudi, 780 pa ranjenih.

Nasilje tudi zunaj prestolnice Trije ljudje so bili ubiti v osrednji pokrajini Asiut, kjer so na protestnike streljali oboroženi neznanci na motorju. V spopadih med Mursijevimi nasprotniki in njegovimi privrženci v pokrajini Beni Sueif južno od Kaira je bil ubit en človek, 40 je bilo poškodovanih. Oba incidenta sta se zgodila pred prostori Stranke svobode in pravice, političnega krila Muslimanske bratovščine.

Na osrednjem kairskem trgu Tahrir, simbolu upora proti samodržcu Hosniju Mubaraku, so protestniki mahali z rdečimi kartoni in egiptovskimi zastavami ter prepevali domoljubne pesmi. Protesti proti predsedniku so potekali tudi v Aleksandriji ob Sredozemskem morju, Mansuri, Menufu, Tanti in Mahali v delti Nila, v Suezu in Port Saidu ob Sueškem prekopu ter v Mursijevem domačem kraju Zagazig.

Egipt znova v politični krizi? Nasprotniki Mursiju, nekdanjemu visokemu predstavniku Muslimanske bratovščine, med drugim očitajo, da je skoncentriral vso oblast v rokah islamistov ter da ni uspel rešiti ekonomskih in varnostnih problemov v državi. Njegovi privrženci pa poudarjajo, da je bil predsednik lani legitimno izvoljen in mora ostati na oblasti.

Tudi egiptovska opozicija se je odzvala na dogajanje v državi in zahtevala, da Mursi odstopi. Če tega ne bo storil, bo civilna družba nadaljevala nepokorščino predsedniku. Opozicija je tudi pozvala policijo, vojsko in sodstvo, naj podprejo voljo ljudi.

Sicer pa naj bi bili protesti po navedbah vojaških virov najmnožičnejši v zgodovini države, saj naj bi se na ulice egiptovskih mest zgrnilo na milijone ljudi.