Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
12. 8. 2022,
7.16

Osveženo pred

1 leto, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Yellow 5,93

79

Natisni članek

vojna jedrska elektrarna Zaporožje Rusija Ukrajina

Petek, 12. 8. 2022, 7.16

1 leto, 8 mesecev

To je cena invazije Ukrajine za Rusijo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Yellow 5,93

79

Ruska vojska | Ruski bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem letošnjem četrtletju na letni ravni skrčil za štiri odstotke, saj gospodarske sankcije Zahoda vplivajo na rusko gospodarstvo, je danes sporočila ruska statistična agencija Rosstat. | Foto Reuters

Ruski bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem letošnjem četrtletju na letni ravni skrčil za štiri odstotke, saj gospodarske sankcije Zahoda vplivajo na rusko gospodarstvo, je danes sporočila ruska statistična agencija Rosstat.

Foto: Reuters

170. dan ruske invazije na Ukrajino. Ruska vojska še naprej krepi svojo ofenzivo na vzhodu Ukrajine in kljub intenzivnim spopadom dosega določen napredek, je danes v svojem poročilu o razmerah zapisal ukrajinski generalštab. Delavci v jedrski elektrarni v Zaporožju dan za dnem niso izpostavljeni samo jedrskemu tveganju, ampak tudi ruski grožnji, saj okupator elektrarno uporablja kot svoje vojaško oporišče.

Pregled pomembnejših dogodkov dneva:

20.09 Ruski BDP se je v drugem četrtletju skrčil za štiri odstotke
18.20 Češko predsedstvo bo predlagalo prepoved vizumov za Ruse na ravni EU
13.51 Tako so videti polja, ki so jih opustošili Rusi
13.48 Prva ladja s pšenico zapustila ukrajinsko pristanišče Črnomorsk
11.18 Ruske sile kljub intenzivnim spopadom napredujejo na vzhodu Ukrajine
9.21 Iz Ukrajine naj bi izpluli dve ladji z žitom
8.47 Schröder s tožbo od parlamenta zahteva povrnitev privilegijev
7.00 Delavci, ki delajo v zasedeni jedrski elektrarni v Zaporožju: Dobili so nas v pest

20.09 Ruski BDP se je v drugem četrtletju skrčil za štiri odstotke

Ruski bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem letošnjem četrtletju na letni ravni skrčil za štiri odstotke, saj gospodarske sankcije Zahoda vplivajo na rusko gospodarstvo, je danes sporočila ruska statistična agencija Rosstat.

V obdobju od aprila do junija je BDP "po predhodnih ocenah znašal 96 odstotkov ravni, dosežene v enakem obdobju leta 2021", je v sporočilu za javnost, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP, zapisal Rosstat.

Gre za objavo podatkov o gibanju ruskega BDP v prvem od četrtletij, ki jih je v celoti zaznamovala vojna v Ukrajini, še poudarja AFP.

Več svetovnih finančnih institucij je po začetku ruske invazije na Ukrajino Rusiji in Ukrajini poslabšalo gospodarsko napoved. Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je maja za Ukrajino napovedala, da bi se lahko njen BDP letos zmanjšal za 30 odstotkov, medtem ko bi se gospodarska dejavnost v Rusiji lahko skrčila za 10 odstotkov.

Preden je Rusija 24. februarja začela invazijo na Ukrajino, je banka s sedežem v Londonu Ukrajini za letos napovedovala 3,5-odstotno rast, Rusiji pa triodstotno krepitev.

Svetovna banka je sredi aprila napovedala, da bo ukrajinski BDP letos upadel za 45,1 odstotka, ruski pa za 11,2 odstotka.

Številne zahodne države so po izbruhu vojne proti Rusiji uvedle sankcije, s katerimi želijo oslabiti rusko gospodarstvo in njenega predsednika Vladimirja Putina.

18.20 Češko predsedstvo bo predlagalo prepoved vizumov za Ruse na ravni EU

Češka, ki trenutno predseduje Svetu EU, je danes sporočila, da bi lahko bila splošna prepoved izdaje vizumov za vse ruske državljane naslednja v nizu sankcij, ki jih je povezava uvedla proti Moskvi zaradi ruske invazije v Ukrajini. Praga bo to predlagala na neformalnem srečanju zunanjih ministrov EU, predvidenem konec meseca v češki prestolnici.

"Popolna ukinitev ruskih vizumov s strani vseh držav članic EU bi lahko bila še ena zelo učinkovita sankcija," je izjavil češki zunanji minister Jan Lipavsky, ki bo, kot je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, zamisel predlagal na neformalnem srečanju zunanjih ministrov sedemindvajseterice 31. avgusta v Pragi.

"V času ruske agresije, ki jo Kremelj vztrajno stopnjuje, ne more biti govora o turizmu za ruske državljane," je dejal minister, čigar država je prenehala izdajati vizume ruskim državljanom 25. februarja, dan po začetku invazije na Ukrajino.

Lipavsky je pozval k usklajenemu pristopu na ravni EU. Kot je dejal v četrtek po poročanju bruseljskega spletnega novičarskega portala Politico, je bila Češka prva članica EU, ki je ustavila izdajanje vizumov za ruske državljane. "Našim partnerjem poskušamo pojasniti, da je pristop upravičen in učinkovit," je povedal.

EU je doslej uvedla šest svežnjev sankcij proti Rusiji, ki med drugim vključujejo ukrepe proti ruskemu energetskemu in finančnemu sektorju, pa tudi posameznikom, ki so blizu Kremlju, z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanj v EU.

"Kot vlada smo prepričani, da ustavitev izdajanja vizumov za običajne ruske državljane daje zelo jasen in neposreden signal ruski družbi (...) Državljani teh držav bi se morali zavedati, da ima takšna militantna politika posledice," je še dejal. Minister je tudi mnenja, da bi takšna prepoved lahko pomagala "zmanjšati vpliv ruske tajne službe v EU", še navaja Politico.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v začetku tedna zahodne države pozval, naj ruskim državljanom prepovejo vstop in s tem še okrepijo pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Pozivu sta se pridružili tudi premierki Finske in Estonije. Menili sta, da ruskim turistom v luči invazije na Ukrajino ne bi smeli dovoliti počitnic v Evropi.

A vse članice EU niso naklonjene tej zamisli. Nemški kancler Olaf Scholz je denimo izrazil pomisleke o smiselnosti takšnega ukrepa, ker da je to vojna ruskega predsednika Putina. Kot so danes pojasnili na slovenskem zunanjem ministrstvu, predlog o prenehanju izdajanja turističnih vizumov še preučujejo, ob tem pa navedli, da bo Slovenija tako kot doslej "iskala rešitve skupaj z državami članicami EU".

13.51 Tako so videti polja, ki so jih opustošili Rusi

"Ožgana polja v Ukrajini. To je obraz 'ruskega sveta': uničenje, smrt in opustošenje. Njihova največja želja je, da bi bila takšna tudi Evropa. Ločnica med našim svetom in peklom je zdaj v Ukrajini in zlo bomo poslali nazaj v vice (očiščevanje). Potrebno je le orožje za eksorcizem," je ne Twitterju zapisal Mihajlo Podoljak, vodja kabineta ukrajinskega predsednika.

13.48 Prva ladja s pšenico zapustila ukrajinsko pristanišče Črnomorsk

Iz ukrajinskega pristanišča Črnomorsk je proti Turčiji danes izplula prva tovorna ladja s pšenico od začetka ruske invazije na Ukrajino. Od ponovne vzpostavitve izvoza ukrajinskega žita po Črnem morju so namreč ladje do zdaj tovorile le koruzo in sončnične izdelke. Skupno je od 1. avgusta ukrajinska črnomorska pristanišča zapustilo že 14 ladij.

Ladja Sormovski 121 bo v Turčijo prepeljala nekaj več kot tri tisoč ton pšenice, je danes prek Twitterja sporočilo turško obrambno ministrstvo in dodalo, da bo danes iz pristanišča Pivdeni izplula tudi ladja Star Laura, ki bo v Iran prepeljala 60 tisoč ton koruze.

Medtem je ukrajinsko ministrstvo za infrastrukturo potrdilo odhod in napovedalo prihod še dveh ladij, ki jih bodo naložili z žitom, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Potem ko sta ruska in ukrajinska stran po posredovanju Turčije in ZN 22. julija podpisali sporazum o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč, je od 1. avgusta od tam skupno izplulo 14 ladij, na katerih je bilo več kot 430 tisoč ton tovora, še navaja dpa.

Pošiljke veljajo za bistvene pri stabilizaciji cen žita na svetovnih trgih ter blažitvi strahu pred lakoto na Bližnjem vzhodu in v Afriki.

ZN in Turčija pomagajo pri usklajevanju varnosti izvoza in spremljajo pošiljke, da bi se prepričali, da ladje ne tihotapijo orožja na vojno območje. V Istanbulu deluje skupni center za poveljevanje in nadzor, ki usklajuje izvoz, sestavljajo pa ga ruski, ukrajinski in turški predstavniki ter predstavniki ZN.

11.18 Ruske sile kljub intenzivnim spopadom napredujejo na vzhodu Ukrajine

Ruska vojska še naprej krepi svojo ofenzivo na vzhodu Ukrajine in kljub intenzivnim spopadom dosega določen napredek, je danes v svojem poročilu o razmerah zapisal ukrajinski generalštab. Ruske sile naj bi napredovale na poti do mesta Zajcev, spopadi pa naj bi potekali tudi južno od mesta Bahmut, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ruske sile so dosegle delni napredek in postopno prodirajo v smeri od mesta Horlivka do mesta Zajcev. Mesto Horlivka severno od Donecka je sicer že od leta 2014 pod nadzorom proruskih separatistov.

Ukrajinski generalštab je poročal tudi o več spopadih zunaj regije Doneck in južno od mesta Bahmut. Ta je del obrambnega zidu okoli zadnjega območja v celotnem Donbasu, ki je še vedno pod ukrajinskim nadzorom ter vključuje mesti Slovjansk in Kramatorsk.

Medtem pa so britanski obveščevalci danes sporočili, da so torkove eksplozije na vojaškem letališču Saki na zahodu ukrajinskega polotoka Krim, v katerih je bilo uničenih ali poškodovanih vsaj osem letal, znatno oslabile pomorsko letalstvo ruske črnomorske flote.

"Izguba osmih bojnih letal sicer predstavlja majhen delež celotne flote letal, ki jih ima Rusija na voljo za podporo vojni, vendar pa je bilo letališče Saki v prvi vrsti uporabljeno kot baza za letala črnomorske flote ruske mornarice. Njihova izguba bo tako znatno oslabila letalstvo ruske črnomorske flote," navaja njihovo poročilo.

Vzrok eksplozij ostaja nejasen, rusko obrambno ministrstvo pa vztraja, da Krim ni bil tarča napada, ampak je prišlo do eksplozij streliva zaradi neupoštevanja varnostnih pravil.

Po navedbah Britancev naj bi bilo letališče kljub precejšnji poškodbi še vedno uporabno. Menijo tudi, da bo Rusija morala prilagodila svojo oceno varnosti Krima, ki ga je do zdaj opredeljevala kot varno zaledje.

9.21 Iz Ukrajine naj bi izpluli dve ladji z žitom

Danes naj bi natovorili dve ukrajinski ladji, ki bosta zapustili ukrajinsko pristanišče in sta namenjeni v Etiopijo.

"Zahvaljujoč črnomorski iniciativi smo pripravljeni natovoriti več kot 23 tisoč ton žita in ga prepeljati v Etiopijo," je povedal ukrajinski minister za infrastrukturo Oleksandr Kubrakov.

8.47 Schröder s tožbo od parlamenta zahteva povrnitev privilegijev

Nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder toži bundestag z željo po povrnitvi privilegijev, ki mu jih je proračunski odbor nemškega parlamenta odvzel maja zaradi njegovih povezav z Rusijo, je danes za nemško tiskovno agencijo dpa potrdil Schröderjev odvetnik Michael Nagel.

78-letni nekdanji kancler je moral v skladu z odločitvijo parlamenta zapreti svojo pisarno v bundestagu, je bil pa kljub temu še naprej upravičen do pokojnine in osebne zaščite.

Schröderjeva pravna ekipa zdaj trdi, da je bila ta odločitev nezakonita, češ da je bila utemeljena s tem, da upokojeni kancler ni več opravljal svojih dolžnosti, pri tem pa ni bilo opredeljeno, kaj so te dolžnosti, niti kako določiti, ali jih nekdo opravlja ali ne.

Schröder je bil po začetku ruske invazije na Ukrajino tarča ostrih kritik, ker se sprva ni hotel odreči položajem v več ruskih energetskih gigantih, čeprav ga je k odstopu z njih med drugim pozval zdajšnji kancler in strankarski kolega Olaf Scholz. Schröder je maja nato vendarle naznanil odhod iz nadzornega sveta ruskega Rosnefta, prav tako je zavrnil kandidaturo za položaj v nadzornem svetu ruske družbe Gazprom.

Na pozive k izstopu iz vladajoče stranke SPD se ni odzval, v ponedeljek pa je pristojna strankina komisija v Hannovru odločila, da ni razloga za njegovo izključitev, češ da Schröder s sodelovanjem z ruskimi državnimi podjetji ni kršil strankinih pravil.

Pristojna komisija stranke je vprašanje obravnavala več tednov, potem ko je iz različnih podružnic SPD prejela 17 predlogov za izključitev. Schröder se osebno ni pojavil na zaslišanjih in tudi ni poslal svojega odvetnika.

7.00 Delavci, ki delajo v zasedeni jedrski elektrarni v Zaporožju: Dobili so nas v pest

Delavci v zasedeni jedrski elektrarni v Zaporožju so za BBC povedali, da so jih ruske enote dobile v pest, saj elektrarno uporabljajo kot vojaško oporišče.

Kot so povedali, jim vsak dan grozi ugrabitev in tudi sami se bojijo "radioaktivnega onesnaženja širše regije" ali celo jedrske katastrofe. "Moj delovni dan je stalen stres," je povedala Svitlana, ki s kolegom uporablja le ruske SIM-kartice, saj je signal zelo omejen.

"S psihološkega vidika je položaj težak. Vojaki povsod hodijo s pištolami in vsi smo dejansko v njihovi pesti," je dejala.

"Prejšnji teden sploh nisem mogla priti na svoje delovno mesto, nevarno je. V soboto se je zgodilo obstreljevanje elektrarne z dušikom/kisikom, zaradi česar je izbruhnil požar. Čudežno so ljudje, ki so tam delali, preživeli," je dodala.

Novice Putinov jedrski fanatik, "snet s tečajev", grozi Nemcem: Vse vas bomo pobili!
panik
Novice Dopustniki v paniki zapustili plažo: eksplozija pretresla Putinovo prvo veliko osvojitev
Novice Pahor: Rusi so v temeljih spodkopali že tako načeto zaupanje med Zahodom in Rusijo
Novice Vladimir Putin je na vzhod Ukrajine poslal Stevena Seagala
Marina Ovsjanikova
Novice Moskva: deset policistov je ob 6. uri vdrlo v dom in jo aretiralo
Ne spreglejte