EU Ukrajini namenila skoraj šest milijard evrov pomoči

18.25 Po mnenju finančnih ministrov EU uporaba ruskega premoženja najboljša možnost za nadaljnjo podporo Ukrajini

Finančni ministri EU so se danes po besedah danske ministrice Stephanie Lose večinoma strinjali, da je najboljša možnost za nadaljnjo finančno podporo Ukrajini uporaba zamrznjenega ruskega premoženja. Dansko predsedstvo Sveta EU si bo prizadevalo, da bi voditelji odločitev o tem sprejeli decembra. Kot je Lose ugotavljala po zasedanju v Bruslju, je predlog za uporabo v okviru sankcij zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje 140 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini "najboljša in tudi najbolj realistična možnost".

Podobno je ministrsko razpravo povzel evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis, ki je zagotovil, da bo komisija pri pripravi pravne podlage za to posojilo skušala nasloviti preostale skrbi držav članic.

Danes so sicer govorili tudi o drugih dveh možnostih financiranja nadaljnje finančne podpore Ukrajini. Ena od teh je prek zadolževanja EU, pri čemer bi morale države članice pokriti obresti posojila, dokler ga Ukrajina ne bi odplačala. Tretja možnost pa je dvostranska pomoč držav članic, kar bi po besedah komisarja zanje pomenilo velik neposreden strošek. Napovedal je, da bo komisija dokument s podrobnostmi vseh treh možnosti predstavila v kratkem. Danska ministrica pa je ob tem poudarila, da si bodo prizadevali, da bi voditelji članic odločitev sprejeli na decembrskem vrhu v Bruslju.

Evropska komisija različne možnosti za nadaljnjo finančno podporo Ukrajini, ki se že skoraj štiri leta sooča z rusko agresijo, pripravlja, potem ko so jo k temu na oktobrskem vrhu pozvali predsedniki vlad in držav članic. Največ zadržkov glede uporabe zamrznjenega premoženja ima Belgija, kjer je shranjena velika večina tega premoženja.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je danes v Evropskem parlamentu zagotovila, da bo EU pokrila finančne potrebe Ukrajine za prihodnji dve leti, ki znašajo okoli 60 milijard dolarjev. Vztrajala je, da je najbolj učinkovit način za to uporaba ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij proti Moskvi.

16.50 Boštjančič: Slovenija pripravljena zagotoviti poroštva za evropsko posojilo Ukrajini

Slovenija je pripravljena zagotoviti poroštva za novo 140 milijard evrov vredno posojilo Evropske unije Ukrajini, je ob robu današnjega zasedanja finančnih ministrov EU v Bruslju povedal minister Klemen Boštjančič. Poudaril je, da bi šlo za pogojne obveznosti držav članic. Pogajanja članic o posojilu sicer še potekajo.

"Slovenija je za zdaj – tako kot večina evropskih držav – na stališču, da je pripravljena dati tudi nacionalne garancije," je glede novega posojila Ukrajini, za financiranje katerega bi uporabili v okviru sankcij zamrznjeno rusko premoženje, povedal Boštjančič. Izhodišča za posojilo, ki jih je Evropska komisija predstavila konec septembra, namreč predvidevajo, da bi morale za posojilo jamčiti države članice. Ukrajina bi ga sicer odplačala šele, ko bi ji Rusija povrnila vojno škodo.

Da je posojilo vzpostavljeno na pravno ustrezen način, je po ministrovih besedah pomembno tudi zato, da Rusija ne bi mogla poseči po premoženju evropskih družb, ki še vedno delujejo tam. Foto: Bojan Puhek

Boštjančič je ob tem pojasnil, da bi nacionalna poroštva za države članice predstavljala pogojne obveznosti. "Ravno zato, da to na koncu ne bi vplivalo na naš proračun, je tako pomembno, da je to narejeno po mednarodnih pravnih standardih. To se torej ne more obravnavati kot zaplemba premoženja, ampak se bo to vprašanje reševalo v okviru pogajanj o mirovnem sporazumu," je poudaril.

Da je posojilo vzpostavljeno na pravno ustrezen način, je po ministrovih besedah pomembno tudi zato, da Rusija ne bi mogla poseči po premoženju evropskih družb, ki še vedno delujejo tam. Slovenija je pri tem še posebej previdna predvsem zaradi farmacevtske družbe Krka, ki je močno prisotna na ruskem trgu, je povedal.

Medtem ko je v ospredju pogovorov na ravni EU še vedno možnost financiranja Ukrajine z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, pa je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen danes v Evropskem parlamentu kot alternativni opciji navedla zadolževanje EU in dvostransko pomoč držav članic.

15.04 Nordijske in baltske države Ukrajini obljubile 430 milijonov evrov vojaške pomoči

Nordijske in baltske države bodo k shemi za nakup ameriškega orožja za Ukrajino prispevale 430 milijonov evrov, so danes v skupni izjavi napovedale Finska, Danska, Islandija, Estonija, Latvija, Litva, Norveška in Švedska. Sredstva bodo namenjena za vojaško opremo in strelivo v skladu z Natovim seznamom prednostnih zahtev Ukrajine (PURL).

Mehanizem PURL, ki sta ga julija sprožila ameriški predsednik Donald Trump in generalni sekretar Nata Mark Rutte, omogoča nakup ameriških zalog orožja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pobuda predvideva prodajo orožja in streliva, izdelanega v ZDA, evropskim državam in Kanadi, te pa jih nato lahko predajo Ukrajini. "Skupna zaveza k prispevku k pobudi PURL bo še okrepila zavezanost in podporo nordijskih in baltskih držav Ukrajini. Ključno je, da Ukrajina hitro prejme kritično obrambno opremo," je dejal finski obrambni minister Antti Hakkanen.

"Ruska agresivna vojna je dolgoročna grožnja evropski varnosti, čezatlantski skupnosti in mednarodnemu redu, ki temelji na pravilih. Ne bomo dopustili, da bi jim uspelo," je osem nordijskih in baltskih držav zapisalo v skupni izjavi. Potezo je pozdravil tudi Rutte. Generalni sekretar Nata je dejal, da bo paket Ukrajini zagotovil nujno potrebno vojaško opremo pred zimskimi meseci in da bodo zaveznice Nata še naprej dobavljale opremo in zaloge za Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

14.22 EU Ukrajini namenila skoraj šest milijard evrov pomoči

Evropska komisija je danes Ukrajini izplačala 5,9 milijarde evrov pomoči. To vključuje deseti in zadnji obrok izredne makrofinančne pomoči v okviru pobude skupine G7 v višini 4,1 milijarde evrov in peto izplačilo v okviru instrumenta za Ukrajino, ki znaša nekaj več kot 1,8 milijarde evrov.

Z izplačilom 4,1 milijarde evrov se je zaključil izredni program makrofinančne pomoči Evropske komisije Ukrajini, v okviru katerega je bilo letos izplačanih približno 18,1 milijarde evrov posojil. Ta znesek predstavlja celoten prispevek EU k pobudi skupine G7, katere cilj je zagotoviti Ukrajini pomoč v višini 45 milijard evrov.

Do danes so države članice skupine G7 izplačale 12,8 milijarde evrov pomoči, s čimer skupna podpora Ukrajini v okviru pobude znaša okoli 30,9 milijarde evrov, je sporočila Evropska komisija. Omenjena posojila se izplačujejo na podlagi prihodkov, ustvarjenih iz zamrznjenega ruskega premoženja.

Tudi današnje izplačilo več kot 1,8 milijarde evrov v okviru instrumenta za Ukrajino je namenjeno zlasti krepitvi makrofinančne stabilnosti Ukrajine in podpori delovanja njene javne uprave. Z obema današnjima izplačiloma pa je skupna podpora EU Ukrajini od začetka ruske invazije februarja 2022 presegla 187 milijard evrov.

13.30 Trije mrtvi v ruskem napadu v Harkovu, Zelenski obiskal Zaporožje

V ruskem napadu z droni v bližini vasi Bohuslavka v vzhodni ukrajinski regiji Harkov so bile danes ubite najmanj tri osebe, še ena je bila ranjena. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je danes obiskal vojake v bližini južne frontne črte v regiji Zaporožje, kjer so ruske sile v zadnjih dneh zavzele več vasi.

Po navedbah guvernerja regije Harkov Olega Sinegubova sta v ruskem napadu umrli dve osebi, ena pa pozneje v bolnišnici. Še ena oseba je bila ranjena.

Po navedbah ukrajinske vojske je Rusija nad ozemljem Ukrajine izstrelila balistično raketo in 138 dronov, od tega naj bi jih 36 zadelo deset lokacij po državi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Predsednik Zelenski je medtem danes na omrežju X sporočil, da je obiskal vojake v regiji Zaporožje. V tej južni ukrajinski regiji so ruske sile v zadnjih dneh okrepile svojo ofenzivo, zavzele več vasi, ukrajinski vojaki pa so se morali umakniti na ugodnejše položaje.

Zelenski je obiskal poveljniški center 65. ločene mehanizirane brigade v bližini frontnega mesta Orihiv, ob tem pa na omrežju X tudi objavil fotografije srečanja z vojaki. "Poslušal sem poročilo o operativni situaciji v tem sektorju, dejavnostih sovražnika in izgubah med okupatorji," je zapisal.

Do njegovega obiska prihaja v času, ko Rusija poroča, da je zavzela še dve vasi v regijah Harkov in Dnipropetrovsk, medtem ko si Kijev še naprej prizadeva obdržati vzhodno logistično središče Pokrovsk, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Rusija v Pokrovsku in okolici postopoma napreduje predvsem z uporabo majhnih skupin vojakov, ki iščejo vrzeli v sovražnikovi obrambi.

12.30 Zelenski v luči korupcijskega škandala uvedel sankcije proti bivšemu poslovnemu partnerju

Urad predsednika je danes objavil odlok, s katerim je proti 46-letnemu Mindiču uvedel "osebne posebne ekonomske" sankcije, ki vključujejo tudi zamrznitev njegovega premoženja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Preiskovalci so Mindiča označili za glavnega organizatorja korupcijske sheme, v kateri je bilo odtujenih 85 milijonov evrov iz ukrajinskega energetskega sektorja. Mindič je med drugim solastnik produkcijskega studia Kvartal 95, ki ga je Zelenski ustanovil pred vstopom v politiko.

Poleg Mindiča sankcije tudi zoper poslovneža Cukermana

Z odlokom je predsednik poleg Mindiča sankcije uvedel še zoper poslovneža Oleksandra Cukermana.

Obema so ob zamrznitvi premoženja odredili preklic morebitnih državnih nagrad, zoper njiju pa so uvedli tudi omejitve potovanj in poslovanja. Ukrajinski portal Kyiv Independent je sicer v sredo ob sklicevanju na vire poročal, da sta oba že zapustila državo.

Zaradi obsežnega korupcijskega škandala v energetskem sektorju sta v sredo odstopila pravosodni minister German Galuščenko in ministrica za energijo Svitlana Grinčuk.

Ukrajinski protikorupcijski urad (Nabu) je v torek v okviru 15-mesečne preiskave odkril kriminalno združbo, ki naj bi dobivala podkupnine od pogodb, ki jih je sklepal ukrajinski državni upravljavec jedrskih elektrarn Energoatom.

Specializirano protikorupcijsko tožilstvo je potem sprožilo preiskave proti več ljudem, tudi Galuščenku, ki naj bi od Mindiča prejemal usluge v zameno za nadzor nad tokom denarja v energetskem sektorju.

Novice V Nemčiji aretirali moškega: sumijo, da je sodeloval s Hamasom

Novice Stomilijonski škandal pretresa Ukrajino: šok za Zelenskega

Novice Ruske sile pritisnile na ukrajinsko vojsko v Zaporožju