Ponedeljek, 19. 1. 2026, 9.57
57 minut
Grenlandija
Evropa pripravlja 90-milijardni udarec Trumpu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,14
Kot ena od možnosti za protiukrep se omenja uporaba instrumenta EU proti gospodarski prisili, ki jo izvajajo tretje države. Uporabo tega bo članicam EU po napovedih predlagal francoski predsednik Emmanuel Macron. Mehanizem EU omogoča uvedbo protiukrepov, kadar tretje države izvajajo gospodarski pritisk za vsiljevanje političnih odločitev.
Ameriški predsednik Donald Trump je na norveškega premierja Jonasa Gahra Stoereja naslovil pismo, v katerem kot glavni razlog za željo po pridobitvi Grenlandije omenja odločitev norveškega Nobelovega odbora, ki mu lani ni podelil Nobelove nagrade za mir, poročajo ameriški mediji. Danska bo danes sicer nadaljevala diplomatska prizadevanja glede Trumpovih teženj po zavzetju Grenlandije, njenega avtonomnega ozemlja. Obrambni minister Troels Lund Poulsen se bo skupaj z grenlandsko zunanjo ministrico Vivian Motzfeldt mudil na sedežu Nata, zunanji minister Lars Lokke Rasmusen pa v Londonu. Na Trumpove grožnje se je odzvala tudi Kitajska.
13.08 Bruselj: Naša prioriteta je izogniti se uvedbi ameriških carin
12.03 Evropa pripravlja protiukrepe za ameriško "izsiljevanje"
10.14 Trump kot razlog za pridobitev Grenlandije omenja odločitev Nobelovega odbora
9.54 Kitajska opozorila Trumpa
9.12 Trump napoveduje: Zdaj je čas
9.05 Frederiksen: Evropa se ne pusti izsiljevati
7.14 Danska bo nadaljevala diplomatska prizadevanja glede Grenlandije
13.08 Bruselj: Naša prioriteta je izogniti se uvedbi ameriških carin
Prioriteta Evropske unije je, da se v okviru pogovorov z ZDA izogne uvedbi carin na uvoz iz več evropskih držav, ki jih je v zvezi s svojimi težnjami po prevzemu Grenlandije v soboto napovedal predsednik ZDA Donald Trump, so danes sporočili v Bruslju. Na Evropskem svetu so ob tem potrdili, da bo izredni vrh EU o Grenlandiji v četrtek.
"Prioriteta je ne zaostrovati odnosov, ampak se pogovarjati, da bi se izognili uvedbi carin. To bi namreč na koncu škodovalo potrošnikom in podjetjem na obeh straneh Atlantika," je tiskovni predstavnik komisije Olof Gill dejal v odzivu na Trumpove grožnje z uvedbo carin na uvoz iz osmih evropskih držav, ki so v okviru izvidniške misije na Grenlandijo poslale svoje vojake.
"Če bodo carine uvedene, pa ima Evropska unija na voljo ustrezna orodja in je pripravljena odgovoriti, saj bomo storili vse potrebno za zaščito gospodarskih interesov EU," je še poudaril.
Med orodji, ki so na mizi, je po Gillovih besedah tudi instrument EU za zaščito pred gospodarsko prisilo, ki Uniji omogoča sprejetje protiukrepov, kadar tretje države izvajajo gospodarski pritisk za vsiljevanje političnih odločitev EU ali njenim članicam.
Dodal je, da med voditelji držav članic EU potekajo intenzivni pogovori o zadnjih napetostih v zvezi z danskim avtonomnim ozemljem, Bruselj pa je v stikih tudi z Washingtonom.
Z namenom nadaljnjega usklajevanja v okviru EU je predsednik Evropskega sveta Antonio Costa za četrtek zvečer sklical tudi izredno zasedanje voditeljev o transatlantskih odnosih, so danes potrdili v kabinetu Coste.
12.03 Evropa pripravlja protiukrepe za ameriško izsiljevanje
Evropa po besedah nemškega finančnega ministra Larsa Klingbeila pripravlja protiukrepe za ZDA, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v soboto zaradi spora glede Grenlandije zagrozil z novimi carinami. "Ne bomo se pustili izsiljevati," je poudaril Klingbeil, ki je omenil tudi sprožitev instrumenta EU proti gospodarski prisili.
"Odziv Evrope bo enoten in jasen," je na današnji skupni novinarski konferenci s francoskim finančnim ministrom Rolandom Lescurom dejal nemški podkancler.
Trump je v soboto nekaterim evropskim državam, tudi Danski, katere avtonomno ozemlje je Grenlandija, zagrozil s postopno uvedbo carin v višini do 25 odstotkov, če nadzora nad Grenlandijo ne bodo prepustile ZDA.
Velika Britanija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Nizozemska, Norveška in Švedska, ki jim je Trump zagrozil z novimi carinami, so v nedeljo v skupni izjavi izpostavile enotnost. "Carinske grožnje spodkopavajo transatlantske odnose in tvegajo nevarno negativno spiralo," so zapisale.
Klingbeil je danes naštel tri mogoče odzive na Trumpove carine. EU bi lahko zamrznila sprejemanje lani doseženega trgovinskega sporazuma z ZDA, mogoča je uvedba carin na ameriško blago, ki so do 6. februarja zamrznjene, tretja možnost pa je uporaba instrumenta EU proti gospodarski prisili, ki jo izvajajo tretje države.
Uporabo zadnjega bo članicam EU po napovedih predlagal francoski predsednik Emmanuel Macron. Mehanizem EU omogoča uvedbo protiukrepov, kadar tretje države izvajajo gospodarski pritisk za vsiljevanje političnih odločitev.
Instrument, sprejet leta 2023, kot mogoče protiukrepe v primeru izsiljevanja, ki bi ga izvajale tretje države, med drugim predvideva omejitve trgovine in naložb na trgu 27 držav s 450 milijoni prebivalcev.
Lescure se je strinjal s Klingbeilom, da Trump s carinskimi grožnjami izsiljuje. "Izsiljevanje med 250-letnimi zavezniki, med prijatelji, je nesprejemljivo," je dejal francoski finančni minister.
"Evropejci moramo ostati enotni in usklajeni v svojem odzivu ter biti tudi pripravljeni uporabiti vsa orodja EU, ki jih imamo na voljo," je dodal. "Odločeni smo braniti svojo suverenost," ministra še povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Lescure je napovedal skorajšnje srečanje finančnih ministrov skupine G7, na katerem bodo razpravljali o perečih vprašanjih, vključno z Grenlandijo. Skupini trenutno predseduje Francija, članica pa so tudi ZDA. Klingbeil je še dejal, da je Trump z grožnjami dosegel limit.
Na Trumpove grožnje s carinami se je danes odzval tudi britanski premier Keir Starmer. Spor glede Grenlandije mora biti po njegovih besedah razrešen "z mirno razpravo med zavezniki", ne pa z vojaškim posredovanjem ali trgovinsko vojno. Britance je pozval, naj stopijo skupaj.
10.14 Trump kot razlog za pridobitev Grenlandije omenja odločitev Nobelovega odbora
Ameriški predsednik Donald Trump je na norveškega premierja Jonasa Gahra Stoereja naslovil pismo, v katerem kot glavni razlog za željo po pridobitvi Grenlandije omenja odločitev norveškega Nobelovega odbora, ki mu lani ni podelil Nobelove nagrade za mir, poročajo ameriški mediji.
"Glede na to, da se je vaša država odločila, da mi ne podeli Nobelove nagrade za mir, ker sem ustavil VEČ KOT osem vojn, se ne čutim več dolžan razmišljati izključno o miru, čeprav bo ta vedno prevladoval, ampak lahko zdaj razmišljam o tem, kaj je dobro in primerno za Združene države Amerike," je Trump zapisal v pismu.
Dodal je, da Danska ozemlja Grenlandije ne more zaščititi pred Rusijo ali Kitajsko. Zastavil je tudi retorično vprašanje, zakaj ima Danska sploh pravico do lastništva arktičnega otoka. "Ni nobenih pisnih dokumentov, le da je tam pred sto leti pristala ladja, vendar so tam pristajale tudi naše ladje," je zapisal.
Poudaril je še, da je za zvezo Nato naredil več kot kdorkoli drug od njene ustanovitve, zdaj pa bi moralo zavezništvo narediti nekaj za ZDA. "Svet ni varen, če nimamo popolnega nadzora nad Grenlandijo," je ponovil Trump.
Pristnost pisma je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil vir blizu zadevi, Stoere pa za norveški časnik VG. Po poročanju ameriške televizije PBS News so uslužbenci ameriškega sveta za nacionalno varnost pismo posredovali več evropskim veleposlanikom v Washingtonu.
Norveški premier je kasneje poudaril, da Nobelove nagrade za mir ne podeljuje norveška vlada, ampak neodvisen Nobelov odbor, kar naj bi jasno pojasnil tudi Trumpu.
Za časnik VG, ki ga povzema spletni medij Politico, pa je Stoere dejal, da je Trumpovo pismo odgovor na kratko sporočilo, ki mu ga je poslal v svojem imenu in imenu finskega predsednika Alexandra Stubba. V njem sta ameriškega predsednika pozvala k umiritvi napetosti glede Grenlandije in zaprosila za tristranski telefonski pogovor.
Nobelovo nagrado za mir je lani prejela vodja venezuelske opozicije Maria Corina Machado. Trump je večkrat javno poudaril, da bi moral nagrado prejeti on, ker je končal več vojn po svetu. Machado je nagrado prejšnji teden med obiskom v Beli hiši izročila Trumpu. Nobelov odbor je v nedeljo poudaril, da je švedski izumitelj Alfred Nobel, ki je nagrado za mir predvidel v svoji oporoki, naročil, naj jo dobi tisti, ki je "naredil največ za bratstvo med narodi", in določil, kdo ima pravico do nje. "Nagrade zato ni mogoče niti simbolično prenesti ali posredovati naprej," je zapisal odbor.
9.54 Kitajska zažugala Trumpu
Kitajska se je odzvala na najnovejšo grožnjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu Grenlandije.
"Ljubim Kitajce. Ljubim Ruse. Ampak jih ne želim za sosede na Grenlandiji, to se ne bo zgodilo. In mimogrede, Nato mora to razumeti," je o Grenlandiji zapisal Trump.
Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Guo Džjakun je v odzivu dejal, da je "mednarodno pravo, ki temelji na ciljih in načelih Ustanovne listine Združenih narodov, temelj sedanjega mednarodnega reda in da ga je treba spoštovati".
Združene države Amerike pozivamo, naj prenehajo uporabljati tako imenovano "kitajsko grožnjo" kot izgovor za uresničevanje lastnih interesov, je dodal Guo.
9.12 Trump napoveduje: Zdaj je čas
Spor glede Grenlandije se stopnjuje. Ameriški predsednik Donald Trump je izrekel še eno grožnjo. Trdi, da Danska ne stori dovolj, da bi se uprla ruski grožnji otoku, in da bo stvari vzel v svoje roke.
Nato že dve desetletji opozarja Dansko na "rusko grožnjo", je Trump zapisal na platformi Truth Social. "Žal Danska ni mogla storiti ničesar glede tega. Zdaj je čas in to bo storjeno!!!" je zapisal. Trump ni navedel, katere konkretne korake ima v mislih.
To ni prva grožnja
Ameriški predsednik je večkrat jasno povedal, da želijo ZDA priključiti otok – čemur evropske partnerice v Natu odločno nasprotujejo. Trump je že prej opozoril, da bi v nasprotnem primeru Rusija ali Kitajska prevzeli strateško pomembno ozemlje na Arktiki. Grenlandija je v veliki meri avtonomna in pripada ozemlju članice Nata Danske.
9.05 Frederiksen: Evropa se ne pusti izsiljevati
Ameriški predsednik Donald Trump zahteva Grenlandijo in grozi z od 10- do 25-odstotnimi carinami na blago iz osmih evropskih zaveznic, vključno z Dansko, Nemčijo in Veliko Britanijo, če prevzema ne odobrijo, saj trdi, da je otok ključen za varnost ZDA pred Rusijo, in grozi celo z vojaško silo.
Danska premierka Mette Frederiksen, ki jo podpirajo voditelji EU in Nata, je odločno sporočila, da se Evropa ne bo pustila izsiljevati. Zavezniki tudi poudarjajo, da gre za kršitev mednarodnega prava in suverenosti.
Medtem ko Washington trdi, da je Grenlandija varna le pod okriljem ZDA, ankete na terenu kažejo na ogromno nasprotovanje lokalnega prebivalstva. Razplet se pričakuje na forumu v Davosu, kjer se bodo voditelji soočili s Trumpom.
7.14 Danska bo nadaljevala diplomatska prizadevanja glede Grenlandije
Danski obrambni minister Poulsen in grenlandska zunanja ministrica Motzfeldt se bosta danes v Bruslju sestala z generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem, ki je v nedeljo o varnostnih razmerah na Grenlandiji in Arktiki govoril s Trumpom.
Predstavniki danske vlade bodo nadaljevali diplomatska usklajevanja z evropskimi zaveznicami o odzivu na grožnje ameriškega predsednika z uvedbo carin na uvoz iz osmih evropskih držav, ki so na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost v minulih dneh poslale manjše število vojakov.
Predstavniki danske vlade bodo hkrati nadaljevali diplomatska usklajevanja z evropskimi zaveznicami o odzivu na grožnje ameriškega predsednika z uvedbo carin na uvoz iz osmih evropskih držav, ki so na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost v minulih dneh poslale manjše število vojakov.
O odzivu, ki bi lahko vključeval uvedbo carin na uvoz ameriškega blaga v vrednosti več kot 90 milijard evrov v EU ali sprožitev instrumenta Unije za zaščito pred gospodarsko prisilo, so že v nedeljo razpravljali predstavniki članic EU. Po navedbah predsednika Evropskega sveta Antonia Coste, ki bo do konca tedna sklical izredni vrh EU na temo Grenlandije, so se strinjali, da bi carine spodkopale transatlantske odnose.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je medtem v nedeljo zvečer o napetostih v zvezi z Grenlandijo govorila s šefom Nata ter voditelji Francije, Združenega kraljestva, Nemčije in Italije. "Vedno bomo ščitili naše strateške ekonomske in varnostne interese," je ob tem zapisala na družbenem omrežju X.
