Nedelja, 5. 1. 2020, 19.11
4 leta, 3 mesece
Novi hrvaški predsednik bo najverjetneje Zoran Milanović
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,46
8
V Milanovićevem volilnem štabu so izrazili zadovoljstvo z izidi vzporednih volitev, a opozarjajo, da je treba počakati uradne rezultate. Pričakujejo pa, da bo Milanović novi hrvaški predsednik.
Nekdanji predsednik hrvaške vlade in voditelj SDP Zoran Milanović je zmagovalec hrvaških predsedniških volitev, kažejo vzporedne volitve, ki so jih po zaprtju volišč objavile hrvaške televizije. Milanović je v današnjem drugem krogu prejel 53,25 odstotka glasov, Grabar-Kitarovićeva pa 46,75 odstotka, kažejo zbrani podatki.
Vzporedne volitve so v prvem krogu hrvaških predsedniških volitev 22. decembra kazale triodstotno prednost Milanovića pred Grabar-Kitarovićevo, kar so potrdili tudi končni izidi.
Rezultati vzporednih volitev sicer še ne vključujejo glasov hrvaških državljanov, ki volijo v drugih državah. Na Hrvaškem ocenjujejo, da lahko volivci iz diaspore prispevajo med 2,5 in tremi odstotki glasov.
Izidi vzporednih anket so sprožili navdušenje med Milanovićevi privrženci, ki spremljajo izide volitev v zagrebški Tvornici kulture. V zagrebškem poslovnem poslopju City Plaza, v katerem so zbrani simpatizerji Grabar-Kitarovićeve, pa je po objavi vzporednih izidov vladal molk.
Prve delne rezultate bo volilna komisija začela objavljati na svoji spletni strani ob 20. uri. Pričakovati je, da bodo najpozneje do 22. ure že znani tudi začasni izidi drugega kroga sedmih hrvaških predsedniških volitev.
Milanovića na volišču verbalno napadel moški
Med prvimi se je volitev udeležil premier Andrej Plenković, ki je glas oddal v Zagrebu. "Za krepitev hrvaške demokracije je pomembno, da se čim večje število državljanov udeleži volitev in izrazi zaupanje kandidatu, za katerega verjame, da lahko Hrvaško vodi v pozitivni smeri," je dejal novinarjem.
Zoran Milanović je oddal glas nekaj pred 11. uro v Zagrebu. Pri tem se je zgodil manjši incident, saj ga je verbalno napadel neki moški srednjih let. Označil ga je za komunista, ki laže in zavaja. Predsedniški kandidat SDP se je poskusil z moškim spravljivo rokovati, kar pa je ta zavrnil.
Neznanec se z Milanovićem ni želel rokovati.
Milanović je pred novinarji nato menil, da napad ni bil naključen ter da gre za provokacijo iz "istega studia". Milanovića je namreč verbalno že napadel eden od svetovalcev predsednice države po soočanju na hrvaški televiziji v četrtek zvečer.
Sicer pa je vse pozval, naj se udeležijo volitev. Po njegovem ne gre za obračun s komer koli, temveč za prizadevanje, da bi postali normalna država, v kateri bodo imeli vsi pravico kričati, a ne bodo večina, piše STA.
Grabar-Kitarovićeva za bolj odgovorno družbo
Mirneje je bilo, ko je v Zagrebu glas oddala Grabar Kitarovićeva. Novinarjem je dejala, da je danes pomemben vsak glas. Poudarila je, da bodo volivci danes odločali o tem, kakšna bo Hrvaška v naslednjih nekaj letih. "Gremo skupaj gradit Hrvaško, ki bo uspešnejša, v kateri bomo gradili boljšo družbo in v kateri bomo vsi bolj odgovorni", je dejala Grabar-Kitarovićeva.
Po poročanju hrvaških medijev gre za najbolj nepredvidljive predsedniške volitve v novejši zgodovini Hrvaške. Odločali bi lahko glasovi Hrvatov v tujini, ki so večinoma na strani kandidatke HDZ. V prid Grabar-Kitarovićevi naj bi šlo tudi dejstvo, da so številni Hrvati na smučanju v tujini, med njimi pa po ocenah prevladujejo podporniki leve sredine.
Po javnomnenjskih raziskavah si je zmago lahko obetal Milanović
Zadnja raziskava javnega mnenja pred volitvami, ki jo je v petek objavila komercialna televizija Nova TV, je pokazala, da bi Milanovića, ki je kandidat SDP, podpira pa ga še 12 drugih strank, volilo 45 odstotkov Hrvatov, Grabar-Kitarovićevo pa 42 odstotkov.
Volišča se zaprejo ob 19. uri.
Volijo tudi hrvaški državljani v drugih državah. V Sloveniji lahko glasujejo na hrvaškem veleposlaništvu v Ljubljani. Največja gneča po odprtju volišč je bila v Mostarju v Bosni in Hercegovini, kjer so številni volivci prišli na prizorišče zelo zgodaj, je potrdil DIP.
Za zdaj volilna udeležba večja kot v prvem krogu
Do 11.30 ure je je svoj glas oddalo 18,87 odstotka volivcev, kar je približno tri odstotne točke več kot v prvem krogu, ki je potekal 22. decembra, je objavila državna volilna komisija na svoji spletni strani. Na volišča se je podalo približno 120.000 volivcev več kot 22. decembra do enake ure, je povedala podpredsednica državne volilne komisije Ana Lovrin v pogovoru za regionalno televizijo N1. Obenem je bila udeležba za približno 100.000 volivcev manjša, kot je bila v drugem krogu predsedniških volitev pred petimi leti.
V BiH je bilo približno 3500 volivcev več kot v prvem krogu, v Nemčiji pa je bila udeležba približno enaka kot 22. decembra, je še povedala Lovrinova. Po hrvaških ocenah je v BiH vpisanih približno 93.000 hrvaških državljanov z volilno pravico, v Nemčiji pa nekaj manj kot 30.000.
Po zaprtju volišč bodo hrvaške televizije z nacionalno koncesijo objavile izide vzporednih volitev. Uro po zaprtju volišč bo na spletni strani volilne komisije mogoče spremljati preštevanje glasov. Začasne izide pričakujejo nekaj ur pozneje, še navaja STA.
8