Sreda, 29. 3. 2023, 22.01
1 leto, 7 mesecev
Črni scenariji vojne v Ukrajini
Se bo rusko-ukrajinska vojna, ki ji za zdaj še ni videti konca, končala podobno kot korejska vojna? Tako je prepričan znani ameriški zgodovinar in poznavalec Rusije Stephen Kotkin. Še bolj črni scenarij slika italijanski geopolitik in analitik Lucio Caracciolo. Vojna v Ukrajini se po njegovem mnenju lahko zavleče daleč v prihodnost. Ne izključuje niti jedrskega spopada.
Kakšen bo razplet vojne v Ukrajini, se v tem trenutku še ne ve. Nekateri vojaški in politični analitiki so zelo optimistični, na primer nemški vojaški ekonomist Marcus Keupp, ki na podlagi lastnih izračunov o zalogah in kakovosti orožja na obeh straneh trdi, da bo Ukrajina spomladi izvedla uspešno protiofenzivo in da bo Rusija najpozneje do oktobra letos izčrpala svoje vojaške zaloge.
Manj optimističen pogled zgodovinarja Kotkina
Precej manj optimističen je ameriški zgodovinar Stephen Kotkin z Univerze Stanford. Zgodovinar, ki je med drugim avtor obsežnega življenjepisa sovjetskega voditelja Josipa Stalina, ima popolnoma nasproten pogled od Keuppa. Po njegovem mnenju se s pomanjkanjem zalog orožja spopada Ukrajina in ne Rusija, piše švicarski spletni medij watson.ch.
Tako je v intervjuju za ameriški tednik New Yorker Kotkin med drugim dejal: "Na vrhuncu spopadov so Ukrajinci izstrelili in uporabili do 90 tisoč topniških granat na mesec. Mesečna proizvodnja topniških granat v ZDA je 15 tisoč. Če k temu prištejete vse naše zaveznike, vse, ki podpirajo Ukrajino, je to dodatnih 15 tisoč granat na mesec. In to je zelo optimistična ocena. Tako lahko na mesec proizvedete 30 tisoč topniških granat, medtem ko jih porabite 90 tisoč. Nismo povečali proizvodnje. Samo praznimo zaloge. In uganite, kaj se dogaja? Zmanjkuje nam orožja."
Ima Rusija največje skladišče orožja na svetu?
Kot trdi Kotkin, bi pravzaprav ZDA morale dobaviti orožje Tajvanu, a pri tem zamujajo štiri leta, zdaj pa gre vse to orožje v Ukrajino. Po drugi strani lahko Rusija kljub sankcijam izdela približno 60 raket na mesec.
Stephen Kotkin o Rusiji:
"Tudi če pri tem ne upoštevamo tistega orožja, ki ga Rusi odkupijo od afriških držav, kamor so ga prej prodali. Podoben dogovor o odkupu orožja hočejo doseči tudi s Severno Korejo in Iranom. Sovjetski arzenal orožja je največji arzenal, ki je bil kadarkoli zgrajen – večina orožja je zdaj zarjavelega, vendar ne vse. Nekaj proizvodnje še vedno poteka, ne toliko, kot bi si želela Rusija, a dovolj za izvajanje strategije 'če jaz ne morem imeti, ne more imeti nihče'."
Kotkin: Kremelj nima težav pri pošiljanju Rusov v smrt
Kot tudi piše watson.ch, Kotkin še opozarja, da Kremelj nima težav pri pošiljanju svojih ljudi v smrt, saj Putinov režim ne ceni človeškega življenja. "Kaj stori rusko vodstvo, če vrže 20 tisoč neizurjenih nabornikov v klavnico in jih tri četrtine umre? Gre v nedeljo v cerkev in prosi Boga za odpuščanje? Ne, to ponovi še enkrat. Ljudje govorijo o Stalinu in velikih žrtvah Sovjetov v drugi svetovni vojni, ko je umrlo 27 milijonov ljudi. To so bili zasužnjeni kmetje kolhozniki. Stalin jih je imel na razpolago na milijone. Vrgel jih je v klavnico in so tam umrli. In potem je spet vrgel nove ljudi v klavnico."
Kotkin zato meni, da bi lahko obstajala rešitev, po kateri bi Ukrajina ponovno zavzela le del države. Na spornih območjih bi lahko obstajala demilitarizirana cona kot na Korejskem polotoku. Kljub izgubi ozemlja bi to lahko bila dobra rešitev za Ukrajino, je dejal zgodovinar.
Bi bila to zmaga za Ukrajino?
Zmaga v tej vojni bi bila za Ukrajino to, da bi še vedno obstajala in bi obsegala osemdeset ali devetdeset odstotkov ozemlja pred rusko agresijo ter bi bila članica EU in bi imela nekakšno varnostno jamstvo – ali v obliki polnopravnega članstva v Natu, dvostranskega sodelovanja z ZDA ali pa večstranskega zavezništva ZDA, Poljske ter baltskih in skandinavskih držav, še pravi Kotkin.
Italijanski geopolitik Lucio Caracciolo slika zelo črne scenarije o skorajda nekakšni večni rusko-ukrajinski vojni, ki se lahko v najslabšem primeru sprevrže v tretjo svetovno vojno in jedrsko apokalipso.
Še manj optimističen oziroma še bolj črnogled je po navedbah švicarskega spletnega medija italijanski analitik in urednik geopolitične revije Limes Lucio Caracciolo, ki med drugim pravi: "Ta vojna se bo nadaljevala v nedogled z občasnimi dolgimi prekinitvami ognja. Ne bo se ustavila, dokler Ukrajina ali Rusija ali obe ne propadeta, saj je to vprašanje življenja in smrti za obe strani."
"Vojna v Ukrajini je del spopada za prevlado na svetu"
Po mnenju Italijana je vojna v Ukrajini del globalnega tekmovanja med ZDA ter Kitajsko in Rusijo za to, kdo bo zavladal svetu v bližnji prihodnosti. Obisk Ši Džinpinga v Moskvi, kjer se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je treba razumeti kot signal Zahodu, je dejal Caracciolo v intervjuju za italijanski politični in finančni časnik Il Riformista.
V interesu Ši Džinpinga je oblikovanje rusko-kitajskega zavezništva, s katerim bosta Kitajska kot močnejši partner in Rusija kot šibkejši partner prevzeli vodstvo v nezahodnem delu sveta. V teoriji je to prevladujoč del sveta, četudi samo z demografskega vidika, ker je ljudi na Zahodu le nekaj več kot milijarda od več kot osmih milijard ljudi, ki jih zdaj živi na svetu.
Zelo črni scenariji italijanskega analitika
Sicer ne gre za enoten blok sedmih milijard ljudi, ki bi podpiral Rusijo in Kitajsko, pravi Caracciolo, a kljub temu se Zahod spopada s hudičevo alternativo: "Popolna – torej jedrska – vojna proti Rusiji ali postopna prepustitev Kijeva njegovi usodi. Neposredni spopad z Moskvo, v katerem bi verjetno sodelovala tudi Kitajska, bi bila tretja svetovna vojna, iz katere bi katerakoli država težko izšla kot zmagovalka."
100