Janez Janša
Torek, 26. 1. 2021, 20.02
3 leta, 11 mesecev
Cepljenje po svetu: kdo je najhitrejši in kje je Slovenija? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,06
11
Ob koncu lanskega leta se je po svetu začela največja cepilna kampanja v zgodovini – cepljenje proti novemu koronavirusu. Komu gre najboljše?
Proti koncu leta 2020 so države po svetu začele cepljenje proti novemu koronavirusu. Do zdaj je bilo porabljenih že več kot 68 milijonov odmerkov cepiva v 56 državah, v skoraj vseh državah pa imajo težave pri dobavi zalog cepiva. Kot zadnja je zamude napovedala AstraZeneca, ki sicer še čaka na zeleno luč Evropske agencije za zdravila (EMA). Odločanje o tem cepivu bo 29. januarja.
Izrael daleč pred vsemi
Po podatkih, ki so jih zbrali pri Bloombergu, je najuspešnejši pri cepljenju Izrael, kjer so s prvim odmerkom proti novemu koronavirusu cepili že več kot 2,6 milijona prebivalcev, skupno pa je vsaj en odmerek dobilo skoraj 43 ljudi na 100 prebivalcev. Oba odmerka je po izraelskih podatkih dobilo nekaj več kot deset odstotkov prebivalstva. Kljub hitremu cepljenju se epidemija v Izraelu še vedno ni umirila, do zdaj so potrdili več kot 600 tisoč okužb.
Izraelu sledijo Združeni arabski emirati, ki so do zdaj cepili nekaj manj kot 24 ljudi na 100 prebivalcev, in Velika Britanija, kjer so pri 10,5 cepljenega na 100 prebivalcev.
Cilj je cepljenih 70 odstotkov prebivalcev
Slovenija ima do konca leta zagotovljenih 3,2 milijona odmerkov cepiv, ki ju je do zdaj odobrila Evropska agencija za zdravila.
Slovenija je po podatkih Covid-19 Sledilnika z enim odmerkom cepila 49.744 oseb, z dvema pa 7.847 oseb (podatkih so bili osveženi 25. januarja). Po podatkih Bloomberga je Slovenija cepila 2,71 osebe na 100 prebivalcev, v Evropi pa so pred njo Islandija, Malta, Danska, Srbija in Irska.
Evropska komisija je v začetku preteklega tedna članice pozvala, naj do poletja cepijo 70 odstotkov prebivalstva. Od tega cilja so članice še zelo oddaljene. Po preračunu Politica bi ob zdajšnjem tempu (če bi dobava cepiv ostala enaka kot do zdaj), ko sta v EU odobreni dve cepivi, mejo 70-odstotne precepljenosti v EU dosegli šele marca 2024.
Za zdaj je EMA za EU odobrila cepivi Pfizerja in BioNTecha ter Moderne, pred vrati pa je odločanje še o cepivu AstraZenece, ki v nasprotju s prvima dvema ne potrebuje tako nizkih temperatur za shranjevanje.
Slovenija ima zagotovljenih 3,2 milijona odmerkov
Slovenski premier Janez Janša je pred dnevi dejal, da je cilj Slovenije do poletja cepiti 70 odstotkov prebivalcev. Kot je dejal, imamo za letos zagotovljenih 3,2 milijona odmerkov cepiv proti novemu koronavirusu, in sicer 2,75 milijona odmerkov cepiva podjetij Pfizer in BioNTech ter 470 tisoč odmerkov cepiva podjetja Moderna. 3,2 milijona odmerkov cepiva bi zadostovalo za 1,6 milijona prebivalcev.
Ob tem ima Slovenija naročenih tudi nekaj manj kot 1,4 milijona odmerkov cepiva podjetja AstraZeneca, nekaj več kot milijon odmerkov cepiva podjetja CureVac in 940 tisoč odmerkov cepiva podjetja Janssen. Vsa ta cepiva za zdaj še niso dobila zelene luči za uporabo v EU.
Cepivo AstaZenece na drugačni tehnologiji kot cepivo Pfizerja in Moderne
Pri obeh cepivih, ki sta bili do zdaj v EU potrjeni za cepljenje proti novemu koronavirusu, gre za cepivo mRNK. Gre za zelo podobni cepivi – obe temeljita na tehnologiji informacijskega RNK – in sta tudi zelo podobno učinkoviti. Glede na klinične študije v 95 odstotkih preprečita, da bi cepljeni zbolel za boleznijo covid-19.
Na AstroZeneco v zadnjem času letijo kritike glede učinkovitosti cepiva pri starejših od 65 let in zamud pri dobavi.
Pri cepivu AstraZenece pa gre za tako imenovano vektorsko cepivo, ki je sestavljeno iz šimpanzjega adenovirusa. Ta je bil spremenjen tako, da vsebuje gen za izdelavo proteina novega koronavirusa. Po prejetju cepivo prenese gene novega koronavirusa v naše celice, ki proizvedejo virusne proteine bodice. Človeški imunski sistem prepozna te proteine kot tuje in ustvari protitelesa.
Vmesna analiza učinkovitosti cepiva AstraZenece pri 11.636 udeležencih tretje klinične faze preizkušanja je pokazala, da je bilo cepivo 70,4-odstotno učinkovito pri preprečevanju, da bi cepljeni zbolel.
Se je pa izkazalo, da je učinkovitost cepiva močno odvisna od odmerkov, ki jih prejme posameznik. Pri prostovoljcih, ki so najprej pomotoma prejeli samo pol odmerka, nato pa še enega celega, je učinkovitost znašala 90 odstotkov.
Čeprav gre v primerjavi s cepivi mRNK za nekoliko manj učinkovito cepivo, pa strokovnjaki opozarjajo, da gre še vedno za učinkovito cepivo, njegova učinkovitost naj bi bila primerljiva z učinkovitostjo cepiva proti gripi. STA
11