Biden bi cepil 1,5 milijona Američanov na dan, vendar ni cepiva

Islandija je kot prva na svetu danes izdala prva potrdila o cepljenju, ki naj bi tistim, ki so se cepili proti covidu-19, olajšala potovanja. Oštevilčena potrdila lahko dobijo vsi, ki so prejeli dva odmerka cepiva proti covidu-19. Po podatkih islandskega ministrstva za zdravje je bilo z dvema odmerkoma doslej cepljenih okoli 4800 ljudi.

"Cilj je olajšati potovanje ljudi med državami, tako da posamezniki na meji pokažejo le potrdilo in zato zanje velja izjema od pravil ob vstopu v posamezno državo," je za AFP še pojasnilo ministrstvo. Islandska potrdila sicer niso mednarodno priznana.

O uvedbi potrdil o cepljenju poteka razprava tudi v EU. Voditelji članic EU so se prejšnji teden na vrhu strinjali, da je treba najprej opredeliti zdravstveni vidik dokumentov, ki bodo potrdili, da je bila oseba cepljena, pozneje pa bodo razpravljali o tem, katere pravice oziroma privilegije naj takšna potrdila zagotavljajo. Evropska komisija je pozvala, naj EU dogovor o skupnem pristopu glede potrdil o cepljenju doseže do konca meseca.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sredi meseca uvedbo tovrstnih potrdil kot pogoja za potovanje v tujino odsvetovala, češ da gre za diskriminatoren ukrep, poroča STA.

Novi koronavirus je v Veliki Britaniji zahteval že več kot 100.000 smrtnih žrtev. Samo v zadnjem tednu so zabeležili več kot 7.700 smrti zaradi covida-19, kar je največ po aprilu lani, poroča britanski BBC.

Britanski statistični urad je od začetka pandemije v marcu lani naštel že 104.000 smrti zaradi covida-19. Podatki sicer temeljijo na vzrokih smrti, navedenih na mrliških listih do 15. januarja. Številke iz vladne statistike, ki temeljijo na pozitivnih testih, pa so nekoliko nižje, pojasnjuje BBC.

Oboji podatki pa kažejo na vnovičen velik porast smrtnosti covida-19 v zadnjem mesecu. Samo aprila so v dveh tednih zabeležili po več kot 9000 smrti, nato pa se ta številka ni več povzpela nad 7000, vse do prejšnjega tedna.

Večina umrlih je sicer starejših. Skoraj tri četrtine jih je bilo starejših od 75 let. Tretjina umrlih pa so bili oskrbovanci v domovih za ostarele, še navaja BBC in dodaja, da je Velika Britanija ena najhuje prizadetih držav na svetu s covidom-19 glede na število smrti, poroča STA.

Ameriški industrijski velikan 3M, ki izdeluje zaščitne maske standarda N95, katerih prodaja je narasla zaradi pandemije covida-19, je v lanskem letu ustvaril 5,4 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 17,5 odstotka več kot v predhodnem letu. Prihodki skupine so se na letni ravni povečali za 0,1 odstotka na 32,2 milijarde dolarjev.

Samo v zadnjem lanskem četrtletju je skupina na letni ravni prihodke povečala za 5,8 odstotka na 8,6 milijarde dolarjev, dobiček pa za 43,3 odstotka na 1,4 milijarde dolarjev, poročajo tuje tiskovne agencije.

Skupina, ki se poleg medicinske opreme ukvarja tudi z elektroniko in izdelki za dom in čiščenje, je zaradi pandemije na nekaterih segmentih beležila veliko rast povpraševanja, medtem ko je na drugih to upadlo. "V negotovem poslovnem okolju smo ostali osredotočeni na inovacije in izboljšave," je ob objavi poslovnih rezultatov ocenil izvršni direktor Mike Roman.

Čeprav 3M ponuja široko paleto izdelkov, od tesnil za letalsko industrijo do samolepilnih lističev Post-It, pa je v pandemiji do izraza prišla predvsem izdelava zaščitne opreme in mask N95, ki jih uporabljajo v zdravstvu. Skupina je lani podvojila proizvodne kapacitete na tem segmentu in prodala dve milijardi mask, piše STA.

Iran je v ponedeljek odobril rusko cepivo proti covid-19 Sputnik V, je danes sporočil iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif.  "V Iranu je bilo včeraj registrirano cepivo Sputnik V ... Upamo, da ga bomo v bližnji prihodnosti lahko kupili in začeli skupno proizvodnjo," je dejal vodja iranske diplomacije po današnjih pogovorih z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom v Moskvi.

Iran je 8. januarja prepovedal uvoz cepiv zahodnih proizvajalcev proti covid-19, češ da so nevredna zaupanja. Ta prepoved onemogoča uvoz cepiv podjetij Pfizer in BioNTech, Moderna in AstraZeneca. V Teheranu so že večkrat zatrdili, da se bodo raje zanašali na cepiva iz Indije, Rusije in Kitajske, ob tem pa si bodo prizadevali razviti domače, iransko cepivo. Klinično testiranje cepiva, ki ga razvija ta država sama, se je v Iranu začelo decembra lani.

Iran je v pandemiji covid-19 najhuje prizadeta država na Bližnjem vzhodu. Po podatkih ameriške Univerze Johnsa Hopkinsa so v Iranu doslej potrdili več kot 1,38 milijona primerov okužbe z novim koronavirusom, umrlo je več kot 57 tisoč covidnih bolnikov, navaja STA.

Nemška kanclerka Angela Merkel je danes pozvala k pravični porazdelitvi cepiva proti covidu-19 po svetu. V govoru na virtualnem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma je še opozorila, da si bodo države, ki bodo izpadle v tekmi za cepivo, ki rešuje življenja, to zapomnile.

"Denar je eno, drugo pa je dostopnost cepiva v času pomanjkanja. Gre za pravično porazdelitev, ne za denar," je udeležencem srečanja, ki se je zaradi pandemije covida-19 iz švicarskega Davosa preselilo na splet, sporočila Merklova.

"Ne slepimo se, vprašanje, kdo v svetu bo dobil katero cepivo, bo seveda pustilo nove rane in nove spomine, saj si bodo tisti, ki bodo dobili nujno pomoč, to zapomnili," je dodala. Ob tem je pozdravila prve pogodbe, sklenjene v okviru mednarodne pobude Covax za pravično razdelitev cepiva proti covidu-19 po svetu. "Zdaj bomo storili vse, da se čim prej začne distribucija cepiva," je napovedala.

Nemška kanclerka je še dejala, da 12 mesecev po začetku pandemije še ni dovolj cepiv, da pa veliko obetajo. S tem se po njenih besedah odpira pot iz pandemije, čeprav bo še težavna in ne tako kratka, kot so nekateri upali. Ocenila je še, da je tesno globalno sodelovanje ključno v boju proti novemu koronavirusu. "Čas je za multilateralizem," je dejala.

Kot največjo nevarnost po pandemiji pa je Merklova izpostavila, da se bodo vse industrijsko razvite države osredotočale le nase. Obljubila je tudi, da Nemčija ne bo varčevala pri razvojnem sodelovanju. Nemška kanclerka je tudi priznala, da je njena vlada za zajezitev širjenja novega koronavirusa ukrepala prepočasi. Kot največji napaki pa je izpostavila pomanjkanje digitalizacije v družbi ter predolge postopke zaradi birokracije. Pri tem je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa omenila preslabo komunikacijo med zdravstvenim in šolskim sistemom.

Nemški časnik Bild je pred tem danes poročal, da je Merklova članom svoje Krščansko-demokratske unije (CDU) priznala, da je vlada izgubila nadzor nad pandemijo. "Moramo biti še strožji, sicer bodo zdrsnili tja, kjer smo bili pred 14 dnevi," je dejala kanclerka po pisanju časnika. Bila je tudi kritična do Nemcev, ki v času pandemije potujejo v tujino. Po navedbah članov CDU, ki jih povzema Bild, je vprašala, zakaj ni mogoče prepovedati potovanj, ter predlagala tolikšno zmanjšanje zračnega prometa, da ne bi bilo mogoče več nikamor potovati, navaja STA.

Ruske oblasti so danes napovedale, da bodo prihodnji mesec začele množično proizvodnjo drugega ruskega cepiva proti covid-19. Tretje cepivo pa je trenutno v postopku registracije, so sporočili v Moskvi.

Rusija je nedavno začela množično cepljenje s cepivom Sputnik V, potem ko so ga registrirali avgusta lani. Drugo cepivo EpiVacCorona so v državi registrirali oktobra.

Premier Mihail Mišustin je danes pojasnil, da je drugo cepivo že na voljo, v večjih količinah pa bo na voljo od prihodnjega meseca. Dodal je, da je vlada za proizvodnjo cepiva namenila dve milijardi rubljev (skoraj 22 milijonov evrov).

Cepivo EpiVacCorona je razvil raziskovalni center za virologijo in biotehnologijo Vektor v sibirskem mestu Novosibirsk. Glede na navedbe zdravstvenega regulatorja je tretja faza kliničnih preiskav pokazala 100-odstotno učinkovitost.

Minister za zdravje Mihail Muraško je danes še sporočil, da na ministrstvu poteka postopek registracije tretjega ruskega cepiva. To naj bi bilo na voljo v roku enega meseca, je dodal. V Rusiji načrtujejo letos cepiti 60 odstotkov prebivalstva, čeprav se je kampanja cepljenja začela kasneje, kot so pričakovali, poroča STA.

Na Hrvaškem so v preteklih 24 urah ob opravljenih 6.208 testih potrdili 448 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 23 bolnikov s covid-19, je danes sporočil nacionalni štab civilne zaščite.

Današnje število novih okužb v 24 urah je nižje kot prejšnja dva torka. Prejšnji torek so ob opravljenih 6.259 testih potrdili 520 okužb z novim koronavirusom, torek pred tem pa ob 7.074 testih 759 okužb.

Glede na danes objavljene podatke lokalnih štabov civilne zaščite je bilo v minulih 24 urah v Primorsko-goranski županiji 45 novih okužb, iz Istrske županije pa poročajo o sedmih novih okužbah. Običajno je največje dnevno število na novo okuženih na območjih Zagreba in Splita.

Na Hrvaškem je trenutno 2.510 aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom. V bolnišnicah se zdravi 1.491 bolnikov s covid-19, pomoč medicinskih ventilatorjev potrebuje 139 bolnikov. V samoizolaciji je nekaj manj kot 14.800 državljanov.

Skupno so od 25. februarja lani na Hrvaškem potrdili več kot 229.500 okužb z novim koronavirusom in 4.882 smrtnih žrtev covid-19. Okrevalo je 222.110 obolelih. Doslej so testirali več kot 1.162.660 državljanov, so še objavili, piše STA.

V Avstriji so za razburjenje in zaskrbljenost poskrbele skrite zabave v smučarskih središčih na Tirolskem, kjer si je domnevni drugi dom uredilo več deset tujcev iz Velike Britanije in Skandinavije. Kljub omejitvam in prepovedim po spletu krožijo fotografije z zabav. Pojavljajo se tudi že prvi izbruhi novega koronavirusa.

Središče nedovoljenih zabav je postalo letovišče St. Anton am Arlberg. Tamkajšnji župan Helmut Mall je pojasnil, da po spletu domnevno krožijo nasveti, kako se izogniti prepovedim in brez težav priti v mesto, najlažje naj bi bilo z vlakom iz Züricha. Na spletu se redno pojavljajo tudi fotografije z zabav, na katerih je po več deset ljudi, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Župan je bil pri tem kritičen predvsem do "črnih ovc" med najemodajalci. Številni tujci, ki bi radi uživali v zasneženih progah in večernem veseljačenju, so v mestu prijavili začasno prebivališče, nekateri pa so prišli tja pod pretvezo, da iščejo zaposlitev. "Ampak v turizmu trenutno ni nobenih zaposlitvenih možnosti," je opozoril Mall.

Policija je preventivno že okrepila nadzor nad dovoljenji za bivanje v kraju.

Medtem so na območju doline Zillertal minuli konec tedna potrdili izbruh novega koronavirusa, ki ga povezujejo s smučanjem. Sprva so okužbo potrdili pri 16 zaposlenih na smučišču, v ponedeljek zvečer jih je bilo že 29.

Oblasti na Tirolskem so zaskrbljene, saj so v deželi potrdili tudi že več primerov južnoafriške variante novega koronavirusa, ki je, podobno kot britanska, bolj nalezljiva. Med drugim so najmanj sedem primerov potrdili v Zillertalu.

Za zdaj ni jasno, kako je mutacija zašla na Tirolsko, obstaja pa sum, da je povezana s smučarskim turizmom. Poleg zabav namreč opažajo tudi dneve turiste iz Nemčije, tako da lahko smučišča predstavljajo možen vir okužb.

Pojavile pa so se tudi domneve, da bi lahko južnoafriška varianta zašla na Tirolsko zaradi novoletnega dopusta tamkajšnjih hotelirjev na golfišču v Južni Afriki. Več jih je bilo namreč pozitivnih na novi koronavirus, ob tem pa naj ne bi upoštevali karantene, piše STA.

Turistični sektor bi lahko letos po ocenah Svetovnega potovalnega in turističnega sveta (WTTC) ponovno odprl več kot 100 milijonov delovnih mest po svetu. Po optimističnem scenariju bi se okrevanje turizma po koronavirusni krizi začelo konec marca in se okrepilo poleti, kar nakazuje število rezervacij.

Po tem scenariju bi letos v turistični dejavnosti znova odprli okoli 111 milijonov delovnih mest, kar bi bilo 17 odstotkov delovnih mest manj kot leta 2019. Lani naj bi bilo namreč izgubljenih 165 milijonov delovnih mest, so zapisali v najnovejšem poročilu, objavljenem na njihovi spletni strani.

Po manj optimističnem scenariju bi cepljenje ljudi po svetu potekalo počasneje. Okrevanje bi se pomaknilo v drugo polovico leta. S tem bi lahko po svetu ponovno odprli okoli 84 milijonov delovnih mest. To pa bi bila četrtina manj delovnih mest v panogi, kot jih je bilo leta 2019, piše STA.

V Indoneziji so zabeležili že več kot milijon okužb z novim koronavirusom. S tem je Indonezija najbolj prizadeta država v vzhodni Aziji z boleznijo covid-19. A ostali kazalci nakazujejo, da je kriza v državi še precej hujša, kot jo prikazujejo uradne statistike, poročajo tuje tiskovne agencije.

V zadnjem dnevu so v tej državi z okoli 265 milijoni prebivalcev zabeležili 13.094 novih okužb z novim koronavirusom. S tem se je skupno število zabeleženih okužb povzpelo na 1.012.350 primerov, je sporočilo ministrstvo za zdravje.

V minulem dnevu so zabeležili tudi 336 smrtnih žrtev covid-19. S tem se je skupni smrtni davek te bolezni v Indoneziji povzpel na 28.468 ljudi, še navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Strokovnjaki sicer domnevajo, da so prave številke še precej večje, saj je testiranje v Indoneziji precej omejeno. Kriza v državi naj bi bila zato dejansko precej hujša. Na to nakazujejo tudi prepolne bolnišnice, ki so tik pred zlomom, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

"Mislim, da smo milijon primerov covid-19 presegli že dolgo nazaj," opozarja epidemiolog Pandu Riono z indonezijske univerze. "Še vedno pa se krivulja okužb dviguje in nič ne kaže, da bomo prišli do vrha," je še opozoril.

Iz države prihajajo poročila, da zaradi velikega števila bolnikov s covid-19 že ne morejo nuditi ustrezne oskrbe vsem. Oddelki za intenzivno nego so prenapolnjeni. V mestu Surabaja na vzhodu Jave so začasno bolnišnico uredili kar na vagonih vlaka, navaja AFP.

Indonezijsko zdravstvo ima težave tudi zaradi pomanjkanja zdravstvenih delavcev. Zaradi bolezni covid-19 je umrlo več kot 600 zdravnikov, medicinskih sester in drugih zaposlenih v zdravstvu. Večina se jih je okužila tudi zaradi pomanjkanja zaščitne opreme.

"Stanje v bolnišnicah se sesuva," je še opozoril epidemiolog Riono. Vlada po njegovih besedah slabo upravlja krizo. "Nima nobenega načrta, nobenih prioritet, samo poskuša in se uči na napakah," je dejal.

Indonezijska vlada je se sicer že dlje časa tarča ostrih kritik, ker je na začetku podcenjevala pandemijo, nato pa ni pripravila koherentne strategije za spopadanje s krizo.

Država, ki jo sestavlja okoli 17 tisoč otokov, sicer rešitev vidi v pospešenem cepljenju, zlasti zdravstvenih delavcev in rizičnih skupin ljudi. Trenutno cepijo predvsem s kitajskim cepivom Sinovac. Načrtujejo, da bodo v naslednjih 15 mesecih lahko cepili okoli 180 milijonov prebivalcev, piše STA.

Filipinski predsednik Rodrigo Duterte je otrokom dejal, naj ne zapuščajo svojih domov, ampak naj raje gledajo televizijo. Ne želi namreč, da bi se okužili z britanskim sevom novega koronavirusa.

Prepoved odhoda od doma za vse otroke in starejše je v večjem delu Filipinov v veljavi že od začetka pandemije covid-19. Številni starši so sicer kršili pravila in so otrokom dovolili, da so se igrali v parkih ali na ulici. Družine pa niso obiskovale nakupovalnih centrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V petek je vlada odločila, da bodo lahko otroci od 10. do 14. leta starosti od februarja znova zapustili domove. Minister za trgovino Ramon Lopez je v ponedeljek dejal, da bo to okrepilo potrošnjo, kar bo pripomoglo k oživitvi gospodarstva.

Vendar pa je Duterte nekaj ur po ministrovi izjavi sporočil, da zavrača odločitev vlade. "Pojdite nazaj domov," je dejal predsednik. "Pred televizorji so lahko cel dan," je povedal.

Kot je dejal, ne želi, da bi se otroci okužili z britanskim sevom novega koronavirusa, ki je bolj nalezljiv od drugih doslej znanih. V državi so doslej potrdili 17 okužb s tem sevom, med okuženimi pa so tudi trije otroci, piše STA.

Meje Nove Zelandije bodo zaradi pandemije covid-19 verjetno ostale zaprte večji del letošnjega leta, je danes opozorila premierka Jacinda Ardern. V državi so minuli konec tedna po dveh mesecih potrdili prvi primer koronavirusa, kar po njenih besedah dokazuje, da covid-19 še vedno predstavlja grožnjo državi.

Ardernova je poudarila, da vlada, dokler bo divjala pandemija, ne bo odpirala meja, ki so praktično zaprte že od lanskega marca, z izjemo za državljane, ki se vračajo domov.

"Glede na grožnjo v svetu okoli nas in negotovosti glede cepljenja lahko pričakujemo, da bo to vplivalo na naše meje večino leta," je povedala novinarjem.

Kljub temu si bo država prizadevala za vzpostavitev t. i. potovalnih mehurčkov z Avstralijo in tihomorskimi državami, ki so bile precej uspešne v boju proti pandemiji, je pojasnila.

Potem ko so pretekli konec tedna potrdili novi koronavirus pri 56-letni Novozelandki, ki se je vrnila iz Evrope, je premierka zagotovila, da so razmere pod nadzorom. Kritična pa je bila do Avstralije, ki je znova uvedla karanteno za Novozelandce.

Avstralske oblasti pojasnjujejo, da so ukrep sprejele preventivno.

To je bil sicer drugi primer okužbe pri osebi, ki je po prihodu v državo prestala obvezno desetdnevno karanteno v zaprtem hotelu. Prvi tak primer je bil avgusta moški, ki se je vrnil iz Indije.

Nova Zelandija je bila od 18. novembra država brez covid-19 v splošni populaciji. Skupaj so v tej državi s petimi milijoni prebivalcev zabeležili okoli 1.930 okužb z novim koronavirusom in le 25 smrti, piše STA.

Tadžikistanski avtoritarni voditelj Emomali Rahmon je danes razglasil, da v Tadžikistanu ni več pandemije novega koronavirusa. Vseeno je prebivalce opozoril, naj bodo še naprej previdni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Uradno so v tej najrevnejši nekdanji sovjetski republiki v srednji Aziji letos zabeležili le nekaj deset novih okužb s koronavirusom in nobene smrti. Skupno pa so od začetka pandemije lani spomladi zabeležili 13.308 okužb in 90 smrti zaradi covid-19. Aktivnih primerov pa v državi uradno ni več.

Zdravstveni strokovnjaki sicer dvomijo o verodostojnosti teh podatkov, saj v tej državi opravijo zelo malo testov.

A te številke so za voditelja Tadžikistana dovolj, da je razglasil konec epidemije v državi. "Z gotovostjo lahko trdimo, da v Tadžikistanu ni več koronavirusa," je dejal v nagovoru v parlamentu. Kljub temu je posvaril, da se ljudje ne bi smeli že preveč sprostiti in da bi morali še naprej skrbeti tako za osebno kot javno higieno.

Odredil je tudi, da bo vstop v državo še naprej nadzorovan in da bodo morali vsi prišleki v karanteno za 14 dni.

S koncem epidemije pa se bo življenje v državi s skoraj desetimi milijoni prebivalcev začelo sproščati. Najpomembnejše naj bi bilo ponovno odprtje mošej, ki so bile zaprte kar devet mesecev.

Podoben pristop kot Tadžikistan glede epidemiološkega stanja ima tudi Turkmenistan, kjer so prav tako razglasili, da v državi ni koronavirusa. Britanski veleposlanik v tej državi je sicer zatrdil, da se je okužil tam, eden od turških diplomatov pa je celo umrl zaradi bolezni covid-19, za katerim naj bi zbolel v Turkmenistanu, še navaja AFP, piše STA.

V Mehiki je število smrtnih žrtev covida-19 v ponedeljek preseglo 150.000. Ta črni mejnik je Mehika dosegla kot četrta država na svetu - več smrtnih žrtev od nje so našteli le še v ZDA, Braziliji in Indiji.

Glede na zadnje podatke mehiškega ministrstva za zdravje je doslej v povezavi s covidom-19 v državi umrlo 150.273 ljudi, od tega v zadnjem dnevu 659. Največ smrtnih žrtev je bolezen terjala minuli četrtek, ko so umrli kar 1803 covidni bolniki.

Skupno število doslej potrjenih okužb z novim koronavirusom v Mehiki, ki šteje približno 128 milijonov prebivalcev, trenutno znaša 1,77 milijona.

Številne bolnišnice v državi so polne. Prestolnica Ciudad de Mexico je v stanju najvišje pripravljenosti že od sredine decembra, zaradi vse višjega števila okužb pa je zasedenih več kot 90 odstotkov bolniških postelj. V mestu so začasno ustavili vse nenujne dejavnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Da je okužen z novim koronavirusom, je v nedeljo sporočil tudi mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador, ki naj bi imel blage simptome covida-19. V predhodnih dneh je imel brez maske stike s številnimi ljudmi.

V Mehiki sicer opravijo relativno malo testov na novi koronavirus in komajda sledijo stikom okuženih. Meje države ostajajo odprte, ob vstopu v državo pa nista potrebna niti negativen test niti samoizolacija. V veljavi niso niti splošne omejitve gibanja ali obvezno nošenje mask, pojasnjuje nemška tiskovna agencija dpa.

Z novim koronavirusom je med drugim okužen tudi najbogatejši Mehičan, 80-letni telekomunikacijski magnat Carlos Slim. Kot je v ponedeljek sporočil njegov sin, ima blažje simptome, piše STA.

V Avstraliji so se tisoči ljudi kljub ukrepom za omejitev širjenja novega koronavirusa danes zbrali na protestih ob nacionalnem prazniku, s katerim država obeležuje prihod prvih britanskih naseljencev. Kritiki ga v luči krivic, ki so zadele staroselske prebivalce, označujejo za "dan invazije", piše STA.

Dan Avstralije je nacionalni praznik od leta 1994, predstavlja pa dan, ko so na otok leta 1788 prispele prve britanske ladje in se je začela kolonizacija Avstralije.

Številni domorodni prebivalci, vključno z aborigini, katerih kultura sega 60.000 let v preteklost, dan vidijo kot dan žalovanja - tako za svojo zemljo, ki so jim jo odvzeli, kot za predniki, ki so jih ubili naseljenci ali bolezni, ki so jih prinesli s sabo.

Praznik tako vsako leto ob slavju na eni strani predstavlja priložnost za proteste na drugi. Letos je v skladu z ukrepi za omejitev širjenja novega koronavirusa zbiranje omejeno na 500 ljudi, a se jih je samo v Sydneyju zbralo okrog 3000. Policija je v zvezi s to kršitvijo prijela najmanj pet ljudi.

V Melbournu so protestniki po mestu zaradi omejitev zakorakali v skupinah po 100. Zborovanja so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa potekala tudi v drugih prestolnicah zveznih držav in nekaterih drugih mestih.

Že leta sicer v državi poteka kampanja za spremembo datuma nacionalnega praznika, na čelu katere so domorodni prebivalci. A kot je danes v Canberri dejal premier Scott Morrison, bi moral praznik ostati 26. januarja.

"Praznujemo ga na ta dan, ko se je pot te dežele za vedno spremenila," je dejal in dodal, da tega dejstva ni mogoče spremeniti, še piše STA.

Nizozemska je bila v ponedeljek zvečer znova priča izgredom nasprotnikov prepovedi gibanja v nočnem času, s katerim želi vlada omejiti širjenje novega koronavirusa. Policija se je v več mestih po državi spopadla s protestniki, proti katerim je med drugim uporabila solzivec in opozorilne strele. Prijetih je bilo več kot 150 ljudi.

O nasilnih izgredih poročajo iz približno desetih mest, med drugim Amsterdama, Haaga in Rotterdama, pa tudi iz denimo Amersfoorta, Geleena in Haarlema.

Tam se je v ponedeljek zvečer, tik pred začetkom prepovedi gibanja ob 21. uri zbralo na stotine ljudi. V velikih skupinah so se podali na ulice, kjer so razbijali izložbe in plenili trgovine, piše STA.

Uničevali so tudi avtobusna postajališča, prižigali ognje in obmetavali policiste s kamni in petardami. Glede na poročanje medijev so bili tarča nasilja tudi novinarji in snemalne ekipe.

Do polnoči je policiji v pretežni meri uspelo spraviti razmere pod nadzor, čeprav so se ponekod, med drugim v Rotterdamu izgredi nadaljevali tudi pozneje, policija pa je proti izgrednikom uporabila celo vodni top, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V nekaterih mestih, denimo v s-Hertogenboschu, so izgredniki poskušali celo vdreti v bolnišnice, zaradi česar so morali reševalna vozila preusmeriti drugam, piše nemška tiskovna agencija dpa.

Policija in oblasti v prizadetih mestih menijo, da v nasilju sodelujejo različne skupine, vključno z zanikovalci novega koronavirusa in nogometnimi huligani.

Podobni izgredi so Nizozemsko pretresli že v nedeljo zvečer, povzročajo pa jih nasprotniki prepovedi gibanja v nočnem času, ki od sobote velja od 21. ure do 4.30 naslednji dan.

Že po izgredih v nedeljo je policija prijela okrog 250 ljudi. Nizozemski premier Mark Rutte je dogajanje označil za kriminalno nasilje. Po oceni pristojnih naj bi šlo za najhujše izgrede v štiridesetih letih, piše STA.