Sreda, 18. 3. 2026, 22.50
1 teden
Vojna v Iranu
Iran z novimi napadi na zalivske države
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,88
Napad je sledil grožnji Irana s povračilnimi napadi na energetsko infrastrukturo v regiji, potem ko sta Izrael in ZDA zadela iranski petrokemični kompleks na plinskem polju South Pars (na fotografiji). Predsednik države Masud Pezeškian je v odzivu opozoril na neobvladljive posledice tovrstnih napadov, ki bi lahko vplivale na ves svet.
Iranska vojska je danes izvedla nove napade na cilje v regiji. V Katarju je po iranskem napadu zagorelo na območju plinskega obrata na severu države. V Dohi so napad ostro obsodili in ga označili za grožnjo nacionalni varnosti. Tarča več napadov je bila tudi Savdska Arabija, ki je med drugim prestregla štiri rakete, usmerjene proti Rijadu. Morilci vodje sveta za nacionalno varnost Alija Laridžanija bodo za to morali plačati, pa je danes v sporočilu na Telegramu poudaril iranski vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej. V Teheranu so medtem za Laridžanija in druge žrtve izraelskih in ameriških napadov potekale pogrebne slovesnosti.
22.10 EU poziva Izrael k prenehanju napadov na Libanon
20.30 Iran z novimi napadi na zalivske države
19.50 ZDA skušajo znižati cene nafte z omilitvijo predpisov o ladijskem prometu
19.40 Modžtaba Hamenej: Morilci morajo plačati za umor Laridžanija
19.33 Po oceni ameriških obveščevalcev režim v Iranu nepoškodovan, a precej oslabljen
19.30 WHO: Civilnih žrtev vojne na Bližnjem vzhodu več kot 2.300
17.10 Merz: Nemčija bi ZDA odsvetovala vojno proti Iranu
16.45 ZDA bi zaveznicam lahko prepustile skrb za varnost Hormuške ožine
16.30 WHO: Pripravljamo se na morebitno jedrsko katastrofo
14.43 Američani in Izraelci napadli iranski petrokemični kompleks na plinskem polju South Pars
13.09 V izraelskih napadih ubit iranski minister za obveščevalne dejavnosti
11.39 Zveza Nato v Turčiji vzpostavlja dodaten sistem zračne obrambe
11.21 V izraelskih zračnih napadih na Bejrut umrlo najmanj deset ljudi
9.37 Po napadih v Izraelu hospitaliziranih 192 ljudi
8.46 Iran je napadel države Perzijskega zaliva
6.45 Nov val izraelskih napadov na Libanon. Zadeto središče Bejruta, na desetine mrtvih.
6.43 Raketa je zadela iransko jedrsko elektrarno
6.40 Iran grozi z odločnim povračilnim ukrepom
6.34 ZDA so napadle iranske raketne položaje v bližini Hormuške ožine
6.29 Iranska raketa pristala blizu avstralske baze v ZAE, napadi po vsem Perzijskem zalivu
6.26 Iran napadel Izrael: v raketnem napadu umrli dve osebi
22.10 EU poziva Izrael k prenehanju napadov na Libanon
Evropska unija je danes pozvala Izrael, naj ustavi napade na Libanon. Izrael je sicer danes napadel osrednji del Bejruta in uničil dva mostova na jugu Libanona, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Libanonske oblasti poročajo o najmanj 12 smrtnih žrtvah, med katerimi naj bi bil tudi direktor televizijskega kanala Hezbolaha Al Manar.
EU je globoko zaskrbljena zaradi izraelske ofenzive v Libanonu, ki ima uničujoče humanitarne posledice in grozi, da bo sprožila dolgotrajen konflikt, so sporočili iz povezave. Kot so dodali, bi moral Izrael ustaviti svoje operacije v Libanonu. Po smrti iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneija v ameriško-izraelskem napadu so pripadniki proiranskega Hezbolaha z ozemlja Libanona 2. marca izstrelili rakete na Izrael. Ta je odvrnili s silovitimi napadi na Libanon.
Po navedbah lokalnih oblasti je v izraelskih napadih umrlo najmanj 968 ljudi, razseljenih pa je več kot milijon.
EU "obsoja odločitev Hezbolaha, ki je Libanon pahnil v to vojno, njegovo zavračanje predaje orožja in nadaljevanje neselektivnih napadov na Izrael". Napadi na civiliste, civilno infrastrukturo, zdravstveno osebje in ustanove ter pripadnike mirovne misije ZN v Libanonu Unifil so neupravičeni in nesprejemljivi ter bi se morali takoj ustaviti, so v povezavi še dodali po navedbah AFP.
20.30 Iran z novimi napadi na zalivske države
Iranska vojska je danes izvedla nove napade na cilje v regiji. V Katarju je po iranskem napadu zagorelo na območju plinskega obrata na severu države. V Dohi so napad ostro obsodili in ga označili za grožnjo nacionalni varnosti. Tarča več napadov je bila tudi Savdska Arabija, ki je med drugim prestregla štiri rakete, usmerjene proti Rijadu.
"Civilna zaščita se spopada s požarom na območju Ras Lafan po iranskem napadu," je sporočilo katarsko notranje ministrstvo. Zunanje ministrstvo te zalivske države pa je opozorilo, da napadi na njihov glavni plinski obrat predstavljajo grobo kršitev suverenosti in neposredno grožnjo nacionalni varnosti.
Tudi katarska državna energetska družba QatarEnergy je potrdila napad in opozorila, da je na območju nastala obsežna škoda.
"QatarEnergy potrjuje, da je bilo danes zvečer industrijsko mesto Ras Lafan tarča raketnih napadov. Takoj so bile napotene ekipe za nujno ukrepanje, da bi obvladale nastale požare, saj je bila povzročena obsežna škoda," je sporočilo podjetje in dodalo, da za zdaj ni poročil o morebitnih žrtvah napadov.
Civilna zaščita je pozneje sporočila, da je požar na območju pod nadzorom.
Tarča napadov je bila danes tudi Savdska Arabija. Oblasti so sporočile, da so med drugim prestregle štiri balistične rakete, usmerjene proti Rijadu. Nad savdsko prestolnico je odjeknilo več glasnih eksplozij, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Izraelska vojska je medtem danes sporočila, da so po iranskem raketnem napadu ostanki izstrelka padli na mednarodno letališče Ben Gurion. Vojska sicer ni navedla, kdaj je prišlo do incidenta, je pa s tem prvič od začetka vojne na Bližnjem vzhodu potrdila, da je bilo zadeto letališče.
19.450 ZDA skušajo znižati cene nafte z omilitvijo predpisov o ladijskem prometu
Ameriška vlada skuša cene nafte znižati z začasno razveljavitvijo zakona iz leta 1920, ki določa, da lahko med ameriškimi pristanišči delujejo le tovorne ladje, ki plujejo pod ameriško zastavo, t. i. Jonesov zakon, poročajo ameriški mediji. Ameriško finančno ministrstvo pa je danes deloma odpravilo sankcije na venezuelsko nafto.
Vlada predsednika Donalda Trumpa je napovedala ukinitev zakona za obdobje 60 dni. Pred tem je zaradi naraščanja cen nafte zaradi izraelsko-ameriške vojne proti Iranu, ki je zaprl Hormuško ožino, deloma ukinila sankcije na rusko nafto in sprostila del naftnih rezerv, poroča televizija MS NOW.
Poleg začasne razveljavitve Jonesovega zakona je ameriško finančno ministrstvo danes deloma odpravilo tudi sankcije na venezuelsko nafto. Izdalo je dovoljenje za določene transakcije med ameriškimi naftnimi podjetji in venezuelsko državno naftno družbo PDVSA, poroča televizija CBS. Venezuela ima največje zaloge nafte na svetu, vendar je daleč od maksimalnega izkoristka zmogljivosti.
Trump od začetka drugega mandata poudarja, da je znižal cene bencina za ameriške potrošnike. A od začetka vojne 28. februarja so cene nafte narasle, na kar se je Trump odzval z izjavo, da ZDA kot največja proizvajalka nafte zdaj na veliko služijo. Povprečna cena bencina je bila v ZDA pred začetkom vojne po podatkih Ameriške avtomobilistične zveze (AAA) nižja od treh dolarjev na galono (3,8 litra), doslej pa se je dvignila na skoraj štiri dolarje.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je danes novinarjem povedala, da bo začasna ukinitev Jonesovega zakona zagotovila, da bodo ključni energetski viri, kot so nafta, zemeljski plin, gnojila in premog lahko 60 dni prosto pritekali v ameriška pristanišča. Trump je Jonesov zakon začasno razveljavil že leta 2017, da bi pomagal po orkanu razdejanemu Portoriku, poroča agencija DPA.
Leavitt je za televizijo Fox News ponovila Trumpovo trditev, da ZDA nafte in plina, ki pluje skozi Hormuško ožino, ne potrebujejo, vendar je priznala, da je ožina pomembna za stabilizacijo svetovnih cen nafte in plina. Višje svetovne cene nafte dražijo bencin tudi v ZDA, kar je politična nočna mora za republikance pred novembrskimi kongresnimi volitvami.
19.40 Modžtaba Hamenej: Morilci morajo plačati za umor Laridžanija
"Brez dvoma atentat takšne osebnosti priča o njegovem pomenu in sovraštvu, ki ga do njega gojijo sovražniki islama. Vsaka kaplja prelite krvi ima svojo ceno in zločinski morilci teh mučenikov jo bodo kmalu morali plačati," je v sporočilu na Telegramu dejal Hamenej, ki se sicer po prevzemu položaja še ni pojavil v javnosti.
Pred tem je z odločnim maščevanjem za smrt Laridžanija, ki je bil v ubit v ponedeljek v izraelskem napadu, zagrozil že načelnik iranske vojske Amir Hatami. Izraelske sile so v ponedeljek ubile tudi poveljnika zloglasne milice Basidž Golamrezo Solejmanija.
V Teheranu je danes potekala pogrebna slovesnost za Laridžanija in Solejmanija. Potekali so tudi pogrebi za več kot 80 mornarjev, ki so bili ubiti, ko so ZDA v začetku meseca potopile iransko ladjo Iris Dena. Vozila, ki so prevažala krste, ovite v iranske zastave, so se pomikala skozi procesijo, spremljala pa jih je množica žalujočih.
Rusija je danes ostro obsodila ubijanje predstavnikov iranskih oblasti. Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah pa je obsodilo uboj Laridžanija in ga označilo za strahopetnega, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
19.33 Po oceni ameriških obveščevalcev režim v Iranu nepoškodovan, a precej oslabljen
Direktorica obveščevalnih dejavnosti ZDA Tulsi Gabbard je danes v senatu dejala, da je iranski režim v izraelsko-ameriških napadih ostal nepoškodovan, je pa precej oslabljen, poročajo ameriški mediji. Gabbard je skupaj z več ameriškimi uradniki predstavila letno poročilo obveščevalne skupnosti o grožnjah, s katerimi se ZDA soočajo po svetu.
Kot je dejala Gabbard, so zmogljivosti režima v Teheranu za projekcijo konvencionalne vojaške moči v veliki meri uničene, kar mu pušča omejene možnosti. Strateški položaj Irana se je znatno poslabšal. Pritisk ZDA in ponovna uvedba evropskih sankcij sta dodatno obremenila iransko gospodarstvo.
Tudi če režim ostane nedotaknjen, obveščevalna skupnost ocenjuje, da se bodo notranje napetosti verjetno povečale, ko se bo stanje iranskega gospodarstva poslabšalo," je dejala Gabbard. Napovedala je, da bo iranski režim – če se ohrani – začel obnavljati zaloge raket in dronov.
Demokratski senator Mark Warner je direktorico opozoril, da je v svoji ustni izjavi izpustila odstavek iz pisne, ki je navajal oceno obveščevalne skupnosti, da je bil v lanskih izraelsko-ameriških napadih uničen iranski jedrski program in da ni nobenih prizadevanj za njegovo oživitev, poroča televizija NBC.
Trump je zdajšnje napade med drugim utemeljil z neposredno nevarnostjo iranskega jedrskega napada. "Uvidela sem, da je izjava dolga in sem nekatere dele izpustila," je dejala direktorica, Warner pa je poudaril, da je izpustila dele, ki so v nasprotju z izjavami predsednika.
Demokrat Ron Wyden je dejal, da je bila zgodovinska napaka to, da Trumpova vlada ni predvidela, da bo Iran zaprl Hormuško ožino. "Lani so vaše agencije izjavile, da so velike konvencionalne sile Irana sposobne povzročiti znatno škodo napadalcu, izvesti regionalne napade in motiti ladijski promet, zlasti dobavo energije, skozi Hormuško ožino," je dejal Wyden.
Trump je nedavno izrazil presenečenje nad iranskim zaprtjem ožine, skozi katero gre v normalnih razmerah 20 odstotkov svetovne nafte in pritiska na zaveznike, naj mu jo pomagajo odpreti. Gabbard je senatorju odgovorila, da so obveščevalci predsedniku zagotovili vse potrebne informacije glede operacij proti Iranu, navaja NBC.
Na prvem javnem zaslišanju, odkar se je 28. februarja začel napad na Iran, v senatu na vprašanja poleg Gabbard odgovarjajo tudi direktor Cia John Ratcliffe, direktor FBI Kash Patel, poveljnik kibernetskega poveljstva ameriške vojske William Hartmann in direktor obrambne obveščevalne agencije James Adams.
Zaslišanje o grožnjah ZDA po svetu poteka dan po tem, ko je zaradi nasprotovanja vojni z Iranom odstopil direktor nacionalnega protiterorističnega centra Joe Kent. Ta je v odstopni izjavi dejal, da se ne strinja z vojno, ki ni v ameriškem, ampak izraelskem interesu ter da Iran ni predstavljal neposredne grožnje ZDA. Direktor Cie Ratcliffe je zatrdil, da Iran je predstavljal neposredno takojšnjo grožnjo ZDA, Gabbard pa je že v torek izjavila, da je bila odločitev predsednikova, vojne pa ni podprla. Nekdanja demokratska kongresnica je prestopila k Trumpu ravno zaradi nasprotovanja vojnam na Bližnjem vzhodu.
Gabbard na zaslišanju ni hotela povedati, ali Rusija pomaga Iranu med vojno z obveščevalnimi podatki in je dejala, da je to tema za obravnavo za zaprtimi vrati. Zagotovila je, da nobena ruska informacija ne ovira ameriških operacij proti Iranu, poroča NBC.
Glede Rusije je dejala, da bo nadaljevala vojno proti Ukrajini, kjer je ohranila premoč. Demokrati so opozorili, da vojna proti Iranu zelo koristi Rusiji zaradi naraščanja cen nafte, in ker je ameriška pozornost odvrnjena. Gabbard je zagotovila, da se pogajanja pod vodstvom ZDA nadaljujejo, ZDA pa bi lahko bile ogrožene le, če bi prišlo do uporabe jedrskega orožja.
Warner je na zaslišanju izrazil ogorčenje, da je bila Gabbard prisotna, ko je FBI januarja zaplenil volilne informacije iz okrožja Fulton v Georgii, čeprav je zadolžena za grožnje iz tujine in nima nobenih pooblastil za delovanje znotraj ZDA. "Nisem sodelovala, ker to ne bi bilo primerno, ampak sem bila tam le kot opazovalka na željo predsednika ZDA," je dejala in zatrdila, da sploh ni vedela, za kaj je šlo. Na vprašanje, zakaj je bila sploh tam, ni odgovorila.
Trump vztraja, da je leta 2020 izgubil volitve proti Joeju Bidnu zaradi prevar, ki naj bi se dogajale tudi v okrožju Fulton, čeprav so tudi tam večkrat prešteli vse glasovnice in niso odkrili nobenih prevar.
19.30 WHO: Civilnih žrtev vojne na Bližnjem vzhodu več kot 2.300
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je med vojno na Bližnjem vzhodu, ki sta jo 28. februarja z napadi na Iran sprožila Izrael in ZDA, do zdaj umrlo več kot 2.300 civilistov, od tega okoli 1.400 v islamski republiki, je danes sporočil generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.
Kot je prvi mož WHO povedal na novinarski konferenci v Ženevi, je v Iranu doslej življenje izgubilo več kot 1.400 civilistov, v Libanonu nekaj manj kot 900 in v Izraelu 20. Ranjenih je po njegovih besedah v regiji na tisoče.
Ob tem je izrazil zaskrbljenost zaradi številnih napadov na zdravstvene ustanove in zdravstveno osebje. V Libanonu je WHO doslej potrdila 28 tovrstnih napadov, ki so skupno terjali najmanj 30 življenj, v Iranu pa jih je od začetka vojne zabeležila 20, skupno je v njih po njenih navedbah umrlo devet ljudi.
Izraelsko-ameriška agresija proti Iranu in njegovi povračilni napadi se danes nadaljujejo 19. dan. Iranski mediji so med drugim poročali o izraelskem napadu na stanovanjsko območje v Dorudu v zahodni provinci Lorestan, v katerem da je bilo ubitih sedem in ranjenih 56 ljudi.
Skupno je bilo v islamski republiki od začetka vojne ubitih več kot 1.300 in ranjenih več deset tisoč ljudi. Minuli teden so Združeni narodi sporočili, da je bilo v državi od izbruha sovražnosti razseljenih do 3,2 milijona ljudi. Obenem je vojna v regiji zahtevala že najmanj 1.100 življenj otrok.
17.45 Sanchez obljubil Ukrajini za milijardo evrov vojaške pomoči
Španija bo Ukrajini letos zagotovila dodatno dvostransko vojaško pomoč v višini milijarde evrov, je sporočil španski premier Pedro Sanchez po pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Madridu. Zelenski pa je pred vrhom EU povezavo pozval k sprostitvi 90 milijard evrov posojila Ukrajini, ki je zanjo življenjskega pomena.
Sanchez je na skupni novinarski konferenci z Zelenskim pojasnil, da bo Španija velik del omenjene vojaške pomoči zagotovila iz evropskega instrumenta za financiranja obrambnih projektov (SAFE). Zagotovil mu je, da Španija tako kot vedno trdno stoji na strani Ukrajine, poročajo tuje tiskovne agencije.
Z Zelenskim, ki je bil na četrtem uradnem obisku v Španiji od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022, sta izrazila pripravljenost Španije in Ukrajine ter podjetij iz obeh držav na sodelovanje pri razvoju in proizvodnji orožja. Zelenski je ob tem dejal, da je Ukrajina, ki je med sedanjo vojno pridobila grenke izkušnje na področju dronov in tehnologij, pripravljena posredovati svoje znanje.
Hkrati pa je izpostavil ključen pomen sprostitve 90 milijard evrov vrednega posojila Evropske unije Ukrajini, o katerem so se v povezavi dogovorili že decembra, blokira pa ga veto Madžarske.
Dan pred vrhom EU je Zelenski poudaril, da računajo na države članice EU, da bodo na njem rešile to vprašanje in sredstva sprostile. "Upam, da vse države članice EU razumejo, da je zamrznitev sredstev nepravična," je dejal in poudaril da ne obstaja alternativa 90 milijardam evropskih sredstev, saj Kijev ne more več podpirati oboroženih sil. "To je vprašanje življenjskega pomena," je poudaril.
Zelenski je obiskal Španijo po torkovem postanku v Londonu v okviru prizadevanj Kijeva, da ukrajinska vojna ostane prednostna naloga evropskih držav, čeprav se trenutno spopadajo s posledicami ameriško-izraelske vojne proti Iranu.
V Madridu ga bo danes sprejel tudi španski kralj Filip VI.
17.10 Merz: Nemčija bi ZDA odsvetovala vojno proti Iranu
Če bi se ZDA predhodno posvetovale z Nemčijo, bi jim odsvetovali pristop do Irana, kakršnemu smo trenutno priča, je danes izjavil nemški kancler Friedrich Merz. Dodal je, da ima Nemčija še veliko vprašanj glede vojne na Bližnjem vzhodu, saj da ZDA in Izrael "niso pokazali prepričljivega načrta, kako bi ta operacija lahko uspela".
Friedrich Merz
"Z Izraelom in ZDA si delimo cilj, da Iran v prihodnosti ne sme več predstavljati grožnje. Iranski režim že leta in desetletja krši pravilo za pravilom, širi teror po svetu in destabilizira sosedstvo. Ta režim nosi odgovornost za trenutno krizo v regiji," je v bundestagu povedal Merz v nastopu pred četrtkovim vrhom EU. ZDA se po njegovih navedbah z Nemčijo niso posvetovale glede napada na Iran. Če bi, bi jim Berlin odsvetoval takšno ravnanje, kot se trenutno izvaja, je dejal Merz. "Hkrati smo tudi jasno povedali, da imamo še vedno veliko vprašanj glede te vojne," je nadaljeval in dodal, da ZDA in Izrael "niso pokazali prepričljivega načrta, kako bi ta operacija lahko uspela", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Merz je ponovil, da Nemčija ne bo sodelovala v vojni in pozval k čimprejšnjemu končanju konflikta na Bližnjem vzhodu.
"Evropa ima interes, da se vojna čim prej konča, da se prepreči nadaljnja regionalna eskalacija in da se prepreči razpad Irana kot države. Takšen razpad bi resno ogrozil našo varnost (...) imel negativne posledice za našo oskrbo z energijo in bi lahko sprožil množične migracijske tokove," je opozoril. Prav tako je Evropsko unijo pozval, naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva, da uveljavi svoje interese in se upre prevladi ZDA, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
16.45 ZDA bi zaveznicam lahko prepustile skrb za varnost Hormuške ožine
Ameriški predsednik Donald Trump je danes izjavil, da ZDA ne potrebujejo Hormuške ožine in namignil, da bi lahko zavezniškim državam prepustil, naj jo same zavarujejo. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte pa je sporočil, da zaveznice razpravljajo o najboljšem načinu za ponovno odprtje Hormuške ožine.
"Zanima me, kaj bi se zgodilo, če bi "pokončali" tisto, kar je še ostalo od iranske teroristične države, in tistim državam, ki jo uporabljajo, mi je ne, prepustili odgovornost za tako imenovano 'ožino'? To bi nekatere od naših 'zaveznikov', ki se ne odzivajo, hitro spravilo v pogon!!!" je na omrežju Truth Social zapisal Trump.
Trump je pred dnevi pozval zavezniške države, naj v Hormuško ožino napotijo svoje vojaške ladje in tako zagotovijo ponovno odprtje pomorske poti, ključne za svetovno trgovino z nafto. Obenem jim je zagrozil, da ne bo dobro za zvezo Nato, če ga ne bodo upoštevale. Partnerice ZDA, vključno s članicami EU, ne kažejo navdušenja nad tem. Več držav, med drugim Nemčija, Poljska, Španija, Grčija, Švedska, Japonska in Avstralija, se je namreč distanciralo od vojaškega posredovanja v Hormuški ožini. V luči tega pa je Trump v torek dejal, da ZDA zaradi uspehov v Iranu ne potrebujejo več pomoči zavezniških držav.
Karoline Leavitt
Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je danes za ameriško televizijo Fox News dejala, da ZDA za zagotavljanje lastne energetske oskrbe niso odvisne od Hormuške ožine. "Želimo, da je ožina odprta za svetovni trg nafte, da se cene stabilizirajo in spet znižajo," je dodala. Po njenih besedah so ZDA v stiku z evropskimi in arabskimi zavezniki, da bi jih intenzivneje vključili v varovanje ožine, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je medtem danes sporočil, da zaveznice razpravljajo o najboljšem načinu za ponovno odprtje Hormuške ožine, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Seveda se vsi strinjamo, da se mora ožina ponovno odpreti. In vem, da zaveznice sodelujejo in razpravljajo o tem, kako to storiti, kakšen je najboljši način za to," je na novinarski konferenci med obiskom Norveške povedal Rutte.
16.30 WHO: Pripravljamo se na morebitno jedrsko katastrofo
V Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) se pripravljajo na morebitno jedrsko katastrofo v primeru nadaljnje eskalacije vojne med ZDA, Izraelom in Iranom.
Osebje Združenih narodov pozorno spremlja posledice ameriško-izraelskih napadov na iranske jedrske objekte in je pripravljeno odgovoriti na vsako jedrsko grožnjo, je dejala Hanan Balkhy, regionalna direktorica WHO za vzhodno Sredozemlje, poroča Politico.
"Najslabši možni scenarij je jedrski incident in to nas najbolj skrbi," je še dejala Balkhy. "Ne glede na to, koliko se pripravljamo, nič ne more preprečiti škode, ki bi prizadela regijo in navsezadnje ves svet, s posledicami, ki bi trajale desetletja."
Pojasnila je, da je osebje pripravljeno na jedrski incident v najširšem smislu, ki vključuje napad na jedrski objekt ali uporabo takega orožja. "Razmišljamo o tem in resnično upamo, da se to ne bo zgodilo," je še dodala Balkhy.
14.43 Američani in Izraelci napadli iranski petrokemični kompleks na plinskem polju South Pars
V ameriških in izraelskih napadih je bil danes po poročanju iranskih medijev zadet tudi iranski petrokemični kompleks na plinskem polju South Pars. Na območju je izbruhnil požar, na kraju dogodka pa so že reševalne in gasilske ekipe. South Pars je največje nahajališče zemeljskega plina na svetu, na katerem delujeta tako Katar kot Iran.
The Israeli targeting of facilities linked to Iran’s South Pars field, an extension of Qatar’s North Field, is a dangerous & irresponsible step amid the current military escalation in the region.
— د. ماجد محمد الأنصاري Dr. Majed Al Ansari (@majedalansari) March 18, 2026
Targeting energy infrastructure constitutes a threat to global energy security, as…
Katar je napade na največji iranski plinski objekt že obsodil. Katarsko zunanje ministrstvo je napad na iranske plinske objekte, povezane z naftnim poljem Južni Pars, obsodilo, potem ko so iranski državni mediji poročali, da so bili ti objekti tarča napadov. Tiskovni predstavnik ministrstva Majed Al Ansari je dejal, da je "izraelsko targetiranje objektov, povezanih z iranskim poljem Južni Pars, ki je podaljšek katarskega Severnega polja, nevaren in neodgovoren korak sredi trenutne eskalacije v regiji".
Reports of strikes this morning against energy infrastructure associated with the South Pars Natural Gas Field in the Bushehr Province of Southern Iran by Israel and/or the United States. Such strikes represent yet another major escalation in the Iran War, with Iran having… pic.twitter.com/bAd4MPdF5y
— OSINTdefender (@sentdefender) March 18, 2026
Opozoril je, da napadi energetsko infrastrukturo "predstavljajo grožnjo svetovni energetski varnosti, pa tudi prebivalcem regije in njenemu okolju". Poudaril je "nujnost izogibanja napadom na vitalne objekte". "Vse strani pozivamo k zadržanosti, spoštovanju mednarodnega prava in prizadevanjem za deeskalacijo na način, ki ohranja varnost in stabilnost regije," je sklenil Al Ansari.
#BREAKING: Israel with US backing struck Iranian natural gas infrastructure at the South Pars natural gas field, the largest in the world. -Axios pic.twitter.com/STlylqZQyg
— Luke Brenner (@TheLukeReport) March 18, 2026
13.09 V izraelskih napadih ubit iranski minister za obveščevalne dejavnosti
"Sinoči je bil eliminiran tudi iranski minister za obveščevalne dejavnosti Katib," je sporočil Kac in napovedal nadaljevanje "lova" na predstavnike iranskega vodstva.
BREAKING: I’m pleased to announce that Esmail Khatib, the Minister of Intelligence of the Islamic regime of Iran, has been successfully eliminated by the Israeli Air Force at his hideout in Tehran early this morning. He was responsible for the mass arrest of protesters,… pic.twitter.com/oKt2jpgKEb
— Babak Taghvaee - The Crisis Watch (@BabakTaghvaee1) March 18, 2026
Kot je dejal, sta s premierjem Benjaminom Netanjahujem vojsko pooblastila, da lahko brez dodatne odobritve likvidira vsakega visokega predstavnika iranskega režima. "Intenzivnost napadov v Iranu se stopnjuje. Smo sredi odločilnega obdobja," je dodal.
Izraelska vojska je v izjavi Katibu pripisala odgovornost za uboje in represijo med nedavnimi množičnimi protesti v Iranu. "Poleg svojih dejavnosti, usmerjenih proti Izraelu, je Katib vodil teroristične dejavnosti (svojega) ministrstva proti izraelskim in ameriškim ciljem po svetu," je navedla.
Od začetka vojne je v izraelsko-ameriških napadih umrlo že več deset visokih predstavnikov iranskega vodstva z nekdanjim vrhovnim voditeljem islamske republike Alijem Hamenejem na čelu. Nazadnje sta bila v ponedeljek ubita Hamenejeva nekdanja desna roka in vodja sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani ter poveljnik zloglasne milice Basidž Golamreza Solejmani.
V Iranu se je danes zbrala množica ljudi za pogreba Laridžanija in Solejmanija. Potekajo tudi pogrebne slovesnosti za 84 mornarjev, ki so bili ubiti, ko so ZDA v začetku meseca v napadu potopile iransko ladjo Iris Dena, poroča britanski BBC.
Izraelsko-ameriški napadi na Iran se medtem danes nadaljujejo 19. dan. Tamkajšnji mediji poročajo o napadu na stanovanjsko območje v mestu Dorud v zahodni provinci Lorestan, v katerem naj bi bilo ubitih sedem in ranjenih 56 ljudi. Tarči napadov naj bi bili tudi sosednja provinca Hamedan in južna provinca Fars.
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je danes na omrežju X sporočila, da jo je Teheran obvestil o izstrelku, ki da je v torek zvečer zadel območje nuklearke Bušer ob Perzijskem zalivu, ki pa naj pri tem ne bi utrpela škode. Prav tako ni poročil o žrtvah.
V ameriških in izraelskih napadih je bil danes po poročanju iranskih medijev zadet tudi iranski petrokemični kompleks na plinskem polju South Pars. Na območju je izbruhnil požar, na kraju dogodka pa so že reševalne in gasilske ekipe. South Pars je sicer največje nahajališče zemeljskega plina na svetu, na katerem delujeta tako Katar kot Iran.
11.39 Zveza Nato v Turčiji vzpostavlja dodaten sistem zračne obrambe
Obrambno ministrstvo v Ankari je danes sporočilo, da bo zveza Nato na jugu Turčije vzpostavila dodaten sistem zračne obrambe patriot, potem ko so obrambni sistemi zavezništva minuli konec tedna nad Turčijo sestrelili že tretjo balistično raketo iz Irana, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Dodaten sistem patriot bodo namestili v turškem letalskem oporišču Incirlik blizu mesta Adana na jugu Turčije.
"Poleg obstoječega španskega sistema patriot, ki je tam že nameščen, bodo namestili še enega," je dejal predstavnik turškega obrambnega ministrstva. Ni pa povedal, katera vojska ga bo upravljala. V oporišču Incirlik so poleg turških nameščeni še vojaki iz ZDA, Katarja, Španije in Poljske.
Turčija je ravno prejšnji petek nad svojim zračnim prostorom sestrelila balistično raketo iz Irana – šlo je za tretji tovrstni incident od začetka vojne na Bližnjem vzhodu pred nekaj več kot dvema tednoma, ki sta jo konec februarja z napadi na Iran sprožila Izrael in ZDA.
Pred tem je zveza Nato ob drugi sestrelitvi iranske balistične rakete nad Turčijo aktivirala sisteme patriot v oporišču Kurecik v osrednjem delu države.
Na tej lokaciji je tudi radarski sistem za zgodnje opozarjanje, ki ga upravlja ameriška vojska in lahko zazna izstrelitve iranskih raket.
Turčija ima drugo največjo vojsko v Natu in se vse bolj uveljavlja kot vodilna sila v svetovni obrambni industriji, vendar pa nima v celoti razvitega lastnega sistema zračne obrambe, navaja agencija Reuters. Turška vojska se je tako pri treh sestrelitvah balističnih raket iz Irana od začetka vojne na Bližnjem vzhodu zanašala na Natove sisteme zračne obrambe v vzhodnem Sredozemlju.
11.21 V izraelskih zračnih napadih na Bejrut umrlo najmanj deset ljudi
Po zadnjih informacijah je bilo v izraelskih napadih na Bejrut ubitih najmanj deset ljudi. V napadih je bila popolnoma uničena tudi desetnadstropna stavba.
Napadi so Bejrut pretresali vso noč in jutro, nebo nad mestom, zlasti nad južnimi predmestji, pa so osvetljevale eksplozije.
Območje velja za trdnjavo Hezbolaha in je že nekaj časa tarča intenzivnih izraelskih napadov, odkar se je ta z Iranom povezana militantna skupina pridružila spopadu na strani Teherana.
9.37 Po napadih v Izraelu hospitaliziranih 192 ljudi
V zadnjih 24 urah po iranskih napadih je bilo v izraelske bolnišnice sprejetih 192 ljudi, je sporočilo izraelsko ministrstvo za zdravje. V izjavi so dodali, da je bilo od začetka konflikta v bolnišnice sprejetih skupno 3.727 ljudi.
8.46 Iran je napadel države Perzijskega zaliva
Ponoči in zjutraj so poročali o novih iranskih napadih na države Perzijskega zaliva, pri čemer je več držav poročalo o prestrezanju raket in brezpilotnih letalnikov. Kuvajt in Katar sta aktivirala zračno obrambo, v Bahrajnu so se oglasile sirene, Savdska Arabija pa je sestrelila brezpilotni letalnik. Poročajo tudi o eksplozijah v Dubaju in Bagdadu.
6.45 Nov val izraelskih napadov na Libanon. Zadeto središče Bejruta, na desetine mrtvih.
V izraelskem zračnem napadu na sosesko Bachoura v središču Bejruta je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, več kot 30 pa jih je bilo ranjenih. Izrael je napovedal začetek nove kopenske operacije v južnem Libanonu, ocene pa kažejo, da so njegove sile do zdaj prodrle od sedem do devet kilometrov v notranjost Libanona.
Hezbolah je 2. marca začel napadati izraelske vojaške položaje kot odgovor na nadaljnje izraelske napade na Libanon, kljub premirju iz novembra 2024 in atentatu na iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja v Teheranu.
Izrael je isti dan razširil svojo kampanjo z zračnimi napadi na južna predmestja Bejruta, pa tudi na območja v južnem in vzhodnem Libanonu.
Izrael je 3. marca začel tudi omejen kopenski vdor v južni Libanon, potem ko je 28. februarja začel skupno kampanjo z Združenimi državami proti Iranu.
Od 2. marca je bilo tako v izraelskih napadih po Libanonu ubitih več kot 900 ljudi, je sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravje. Libanonska nacionalna tiskovna agencija (NNA) je s sklicevanjem na ministrstvo poročala, da je skupno število smrtnih žrtev med 2. in 17. marcem doseglo 912, ranjenih pa je bilo 2.221 ljudi.
6.43 Raketa je zadela iransko jedrsko elektrarno
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je sporočila, da je Iran poročal, da je raketa zadela jedrsko elektrarno na jugozahodu države.
IAEA, organ ZN, ki nadzira jedrske tehnologije, je v izjavi sporočila, da je Iran v torek zvečer poročal o incidentu v jedrski elektrarni Bušehr. "Ni poročil o škodi na objektu ali poškodbah osebja," je zapisano v izjavi. "Generalni direktor IAEA Rafael Grossi poziva k zadržanosti med konfliktom, da bi preprečili tveganje jedrske nesreče."
6.40 Iran grozi z odločnim povračilnim ukrepom
Načelnik iranske vojske Amir Hatami je obljubil odločno povračilno ukrepanje za atentat na varnostnega vodjo Alija Laridžanija, ki je bil ubit v izraelskem zračnem napadu.
"Ob pravem mestu in ob pravem času bo sledil odločen odgovor, ki ga bodo obžalovali. Odgovorili bomo zločinski Ameriki in krvoločnemu sionističnemu režimu," je Hatami dejal v izjavi. Dodal je, da se jim bo smrt Laridžanija in drugih maščevala.
Medtem je iranska revolucionarna garda, ki deluje neodvisno od redne vojske, sporočila, da je "v povračilni ukrep" za Laridžanijevo smrt že izstrelila rakete v osrednji Izrael. Izraelske reševalne službe so se ponoči odzvale na raketne napade na Tel Aviv. Zadeto je bilo območje blizu železniške postaje.
Destruction at Tel Aviv Savidor Central train station following Iranian cluster munition hits. pic.twitter.com/oVx1DgOLT8
— Clash Report (@clashreport) March 17, 2026
Posnetek rakete, izstreljene na Tel Aviv.
🇮🇷🚀 Iran launches 61st wave of missile strikes, hits over 100 targets in Tel Aviv.
— Frustated Guy (@frustatedguy007) March 18, 2026
Iran’s IRGC has launched the 61st wave of its Operation True Promise 4, hitting over 100 military and security sites in Tel Aviv, Tasnim reported.
Following the strike, part of Tel Aviv lost power pic.twitter.com/vU4Pr3GRlt
6.34 ZDA so napadle iranske raketne položaje v bližini Hormuške ožine
Ameriška vojska je sporočila, da je napadla iranske raketne položaje vzdolž Hormuške ožine. Uporabili so močne bombe, namenjene uničevanju podzemnih ciljev. Bombe, ki se uporabljajo za prebijanje bunkerjev, so ogromne bombe, znane kot bunker busters. Na družbenem omrežju X so sporočili, da so vzdolž obale uspešno izstrelili več tovrstnih bomb.
Spomnimo, iransko zaprtje te ključne plovne poti, skozi katero gre približno 20 odstotkov svetovnih pošiljk nafte, je povzročilo resne motnje v pomorskem prometu in prispevalo k dvigu svetovnih cen nafte.
Hours ago, U.S. forces successfully employed multiple 5,000-pound deep penetrator munitions on hardened Iranian missile sites along Iran’s coastline near the Strait of Hormuz. The Iranian anti-ship cruise missiles in these sites posed a risk to international shipping in the… pic.twitter.com/hgCSFH0cqO
— U.S. Central Command (@CENTCOM) March 17, 2026
6.29 Iranska raketa pristala blizu avstralske baze v ZAE, napadi po vsem Perzijskem zalivu
Iranska raketa je pristala na cesti blizu vojaške baze v Združenih arabskih emiratih, ki jo uporabljajo avstralske sile. Napad z raketo je sprožil manjši požar, ki je povzročil manjšo škodo na stanovanjski stavbi in zdravstvenem domu, je potrdil avstralski premier Anthony Albanese.
To je bil drugi iranski napad na bazo v skoraj tritedenski vojni z Združenimi državami in Izraelom.
Ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so bili sistemi zračne obrambe ZAE v torek aktivni proti 45 brezpilotnim letalnikom in desetim balističnim raketam. Povedali so, da so se ponoči še naprej odzivali na nedoločeno število "groženj raket in brezpilotnih letalnikov iz Irana".
V Savdski Arabiji je ministrstvo za obrambo v sredo zjutraj sporočilo, da je prestreglo raketo, izstreljeno na osrednjo provinco Al Kharj. Razbitine so padle v bližino letalske baze Prince Sultan. Škode ni bilo, so navedli.
Kuvajtska zračna obramba je ponoči sestrelila nedoločeno število sovražnih raket in brezpilotnih letal, je v sredo zjutraj poročala državna tiskovna agencija.
Bahrajnske obrambne sile pa so v torek zvečer potrdile, da sta državo čez dan zadela dva brezpilotna letalnika. Dodale so, da se njihovi sistemi zračne obrambe še naprej soočajo z zaporednimi valovi iranskih napadov.
6.26 Iran napadel Izrael: v raketnem napadu umrli dve osebi
V zgodnjih jutranjih urah sta bili v osrednjem Izraelu po iranskem raketnem napadu ubiti dve osebi. Hkrati je izraelska policija poročala, da so ostanki izstrelkov iz novega vala napadov padli na več lokacij na istem območju.
Tiskovni predstavnik policije je malo pred 5. uro zjutraj po lokalnem času dejal, da so njihove ekipe na terenu. "Policisti iz okrožja Tel Aviv, pripadniki mejne policije in pirotehniki so trenutno na več lokacijah v okrožju," je dejal. Policija je dodala, da na teh lokacijah za zdaj ni poročil o žrtvah.
WATCH: Iranian Khorramshahr ballistic missiles with ~80 bomblets targeting Israel tonight. pic.twitter.com/HVVXkQ1FZf
— Clash Report (@clashreport) March 17, 2026
