Torek, 17. 3. 2026, 23.06
4 tedne, 1 dan
Vojna v Iranu
Izrael: Ubili smo enega od vodij iranske revolucionarne garde in vodjo sveta za nacionalno varnost Alija Laridžanija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,57
Vodja iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani
Izrael je potrdil smrt Alija Laridžanija, iranskega vodje sveta za nacionalno varnost, ki je bil tudi desna roka pokojnega vrhovnega voditelja islamske republike ajatole Alija Hameneja. Sporočili so še, da je bil v sinočnjem napadu ubit Golamreza Solejmani, poveljnik skupine Basij, paravojaške sile znotraj iranske revolucionarne garde (IRGC). Sky News piše, da je Solejmani ena vodilnih osebnosti IRGC in da je bil šest let "glavno orodje represije v Iranu". Uradne potrditve iz Irana še ni. Pozno zvečer je Iranski vrhovni svet za nacionalno varnost potrdil predhodne izraelske navedbe, da je bil ubit Ali Laridžani.
23.00 Izraelska vojska: Izsledili in ubili bomo tudi novega vrhovnega voditelja
22.35 Iran potrdil tudi smrt Laridžanija
21.18 Iran potrdil smrt poveljnika milice Basidž
20.51 Iran grozi: Stanje v Hormuški ožini se ne bo vrnilo v stanje pred vojno
19.48 Iranske oblasti pozvale k shodom v podporo islamski republiki po vsej državi
19.43 Zaradi vojne v Iranu protestno odstopil direktor protiterorističnega centra ZDA
18.15 Trump: ZDA ne potrebujejo pomoči zavezniških držav
17.57 V izraelskih napadih umrlo več libanonskih vojakov
14.30 V izraelskem napadu umrl libanonski vojak
10.40 Izrael potrdil: Ali Laridžani je mrtev
10.27 Izrael: Ubili smo enega od vodij iranske revolucionarne garde
9.42 Rubio postavil ultimat Evropi in zaveznikom: Čas imate do petka!
9.38 Vir: Izrael ciljal na Alija Laridžanija. Za zdaj še ni znano, ali je mrtev.
8.15 Iranska raketa za las zgrešila pisarno Netanjahuja
7.01 V bližini ameriškega veleposlaništva kroži nov dron
6.32 Napadi v Bagdadu: tarča ameriško veleposlaništvo, štirje ubiti
6.30 Ameriško veleposlaništvo v Bagdadu napadeno z raketami in brezpilotnimi letalniki
23.00 Izraelska vojska: Izsledili in ubili bomo tudi novega vrhovnega voditelja
Izraelska vojska je sporočila, da bo izsledila in ubila novega iranskega vrhovnega voditelja Modžtabo Hameneja, poroča Al Jazeera.
"O Modžtabi Hameneju ne vemo veliko, ne slišimo ga in ne vidimo, lahko pa vam povem eno stvar: izsledili ga bomo, našli ga bomo in ga nevtralizirali," je novinarjem povedala tiskovna predstavnica vojske Effie Defrin.
22.35 Iran potrdil tudi smrt Laridžanija
Iranski vrhovni svet za nacionalno varnost je danes potrdil predhodne izraelske navedbe, da je bil ubit Ali Laridžani, vodja tega sveta in desna roka pokojnega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja. Dodal je, da so z njim umrli tudi njegov sin in telesni stražarji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Iranska revolucionarna garda je predtem potrdila tudi smrt poveljnika milice Basidž Golamreze Solejmanija, za katerega je Izrael prav tako trdil, da je bil ubit v izraelskem napadu v Teheranu. Omenjena milica deluje pod okriljem iranske revolucionarne garde in naj bi imela osrednjo vlogo pri zatiranju protestov v islamski republiki.
Laridžanija je iranski predsednik Masud Pezeškian za vodjo sveta za nacionalno varnost in Hamenejevega predstavnika v tem organu imenoval avgusta lani. Iranski mediji ga opisujejo tudi kot svetovalca vrhovnega voditelja, ki je umrl v izraelsko-ameriških napadih 28. februarja. Med letoma 2008 in 2020 je bil predsednik parlamenta, še prej je dve leti deloval kot glavni jedrski pogajalec Teherana.
Izraelski mediji so poročali, da je bil 68-letnik skupaj s sinom ubit v stanovanju, ki naj bi ga uporabljal za skrivališče. Kmalu po izraelski potrditvi njegove smrti je bila na njegovih uradnih profilih na družbenih omrežjih objavljena ročno napisana izjava, posvečena 84 mornarjem, ki so v začetku meseca umrli, ko je njihovo fregato v Indijskem oceanu potopila ameriška podmornica.
Datum nastanka sporočila ni znan. Nazadnje so sicer Laridžanija v javnosti videli minuli petek, ko se je na ulicah Teherana udeležil propalestinskega pohoda ob t. i. dnevu Kuds, kar je arabski izraz za Jeruzalem.
21.18 Iran potrdil smrt poveljnika milice Basidž
Iranska revolucionarna garda (IRGC) je danes potrdila smrt poveljnika milice Basidž Golamreze Solejmanija, potem ko je Izrael zatrdil, da je bil Solejmani ubit v izraelskem napadu v Teheranu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Poveljnik Golamreza Solejmani, vodja organizacije Basidž, je padel v boju," je po navedbah AFP sporočila revolucionarna garda.
Ob tem so v izjavi sporočili, da njegova smrt ne bo omajala njihove odločnosti, temveč bo le "okrepila voljo junaškega iranskega naroda in vseh borcev skupine Basidž, da nadaljujejo pot upora", navaja katarska televizija Al Jazeera.
Iranske oblasti pa za zdaj niso komentirale izraelskih trditev, da je bil v izraelskem napadu v ponedeljek ubit tudi Ali Laridžani, vodja iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost in desna roka pokojnega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja.
Izraelska vojska je medtem sporočila, da napada položaje milice Basidž v Teheranu, in da bo "izsledila, našla in nevtralizirala" Modžtabo Hameneja, ki je po očetovi smrti prevzel vlogo vrhovnega voditelja v Iranu. Predstavnik izraelske vojske je ob tem povedal, da ne vedo, kje se Modžtaba Hamenej trenutno nahaja.
20.51 Iran grozi: Stanje v Hormuški ožini se ne bo vrnilo v stanje pred vojno
Eno izmed ključnih žariščnih točk v vojni v Irani predstavlja Hormuška ožina, ki je vitalna pot za prevoz nafte. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je zdaj na družbenih omrežjih zapisal, da se Hormuška ožina "ne bo vrnila v stanje pred vojno".
Analitiki so že pred tem opozarjali, da bi vsak napad na Iran skoraj zagotovo zaprl plovno pot, saj Teheran nadzoruje dostop skozi Hormuško ožino. Opozorila so se zdaj uresničila. Trump medtem pritiska na zaveznike Nata, naj pomagajo rešiti situacijo, hkrati pa vztraja, da ZDA ne potrebujejo nobene pomoči.
"Večina naših 'zaveznikov' iz Nata je ZDA sporočila, da se ne želijo vključiti v našo vojaško operacijo proti terorističnemu režimu v Iranu na Bližnjem vzhodu, in to kljub dejstvu, da se je skoraj vsaka država odločno strinjala z našim ravnanjem ter da Iranu v nobenem primeru ne smemo dovoliti, da bi imel jedrsko orožje," je dejal Trump.
"Zaradi dejstva, da smo dosegli takšen vojaški uspeh, ne 'potrebujemo' več niti ne želimo pomoči držav Nata – NIKOLI JE NISMO POTREBOVALI! Enako velja za Japonsko, Avstralijo ali Južno Korejo. (...) NE POTREBUJEMO POMOČI OD NIKOGAR!" je še zapisal na omrežju Truth Social.
Hormuška ožina je ozek morski prehod, ki povezuje Perzijski zaliv z Omanskim zalivom in nato vodi do Arabskega morja in Indijskega oceana. Dolga je približno 160 kilometrov in je na najožji točki široka le 39 kilometrov. Na severu meji na Iran, na jugu pa na Združene arabske emirate in Oman.
19.48 Iranske oblasti pozvale k shodom v podporo islamski republiki po vsej državi
Iranske oblasti so danes pozvale ljudi, naj se podajo na ulice mest po vsej državi in uprejo sovražnim zarotam. Poziv so oblasti podale v času, ko v Iranu običajno potekajo slovesnosti pred prihajajočim perzijskim novim letom. V številnih mestih so se zbrale množice ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Iranske oblasti so v sporočilu, ki so ga predvajali lokalni mediji, pozvale ljudi, naj se danes ob 14.30 po srednjeevropskem času pridružijo verskim skupinam na trgih mest po državi. Kot so dodale, bo to "ljudsko zborovanje za nevtralizacijo potencialnih zarot elementov sionističnega sovražnika", s čimer so mislili na Izrael.
Poziv oblasti prihaja pred pričakovanim večernim praznovanjem praznika čaharšanbe suri, starodavnega iranskega praznika svetlobe in ognja, ki se praznuje pred perzijskim novim letom, imenovanim novruz. To bo letos potekalo v petek.
Sin pokojnega strmoglavljenega iranskega šaha Reza Pahlavi, ki živi v izgnanstvu v ZDA, je danes pozval k mirnemu praznovanju praznika čaharšanbe suri in k izogibanju kakršnimkoli napetostim, spopadom ali približevanju varnostnim silam na ulicah.
V Iranu je namreč konec decembra huda gospodarska kriza sprožila množične demonstracije, ki so se hitro razvile v politične proteste proti režimu. V mestih je prišlo do nasilnih spopadov in nemirov, varnostni aparat pa je odgovoril z nasiljem, ki je terjalo številne smrtne žrtve.
Od izbruha vojne na Bližnjem vzhodu so iranske oblasti prebivalce posvarile pred ponovnimi protivladnimi shodi. V ZDA in Izraelu pa so Irance večkrat pozvali, naj bodo pripravljeni na upor proti vodstvu.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v danes objavljenem posnetku Irancem ob prihajajočem perzijskem novem letu zaželel leto svobode. "Srečen novruz, naj živi Iran," je povedal. Dodal je, da Izrael z umori iranskih voditeljev spodkopava režim v upanju, da bodo ljudem v državi omogočili, da ga strmoglavijo, poročata nemška tiskovna agencija DPA in španska EFE.
19.43 Zaradi vojne v Iranu protestno odstopil direktor protiterorističnega centra ZDA
Direktor nacionalnega protiterorističnega centra ZDA Joe Kent je danes nenadoma odstopil s položaja iz protesta zaradi vojne proti Iranu, poročajo ameriški mediji. Kent, ki je bil sicer trden podpornik predsednika Donalda Trumpa in njegovega gibanja MAGA, je v odstopni izjavi med drugim zapisal, da Iran ni predstavljal grožnje za ZDA.
"Vest mi ne dovoljuje podpore sedanji vojni proti Iranu. Iran ni predstavljal neposredne grožnje za našo državo, jasno je, da smo to vojno začeli zaradi pritiska Izraela in njegovega vplivnega lobija v ZDA," je na omrežju X objavil Kent.
"Po dolgem razmisleku sem se odločil, da z današnjim dnem odstopim s položaja direktorja Nacionalnega centra za boj proti terorizmu. Vest mi ne dovoljuje podpore zdajšnji vojni proti Iranu. Iran ni predstavljal neposredne grožnje za našo državo, jasno je, da smo to vojno začeli zaradi pritiska Izraela in njegovega vplivnega lobija v ZDA," je na omrežju X objavil Kent.
Nekdanji vojak Kent je bil zagrizen zagovornik Trumpa in gibanja MAGA, njegov odstop pa predstavlja prvi odmevni odhod v Trumpovem drugem mandatu zaradi pomembnega političnega vprašanja. Nekateri politiki in strokovnjaki so že izrazili dvome glede obveščevalnih podatkov, ki jih je predsednik uporabil za utemeljitev vojne, odhod ključnega obveščevalnega uradnika pa bo še okrepil drobnogled nad argumenti vlade, poroča CNN.
Trump je danes med tradicionalnim sprejemom irskega premierja v Beli hiši ob prazniku svetega Patrika označil Kentov odstop za "dobro stvar". "Vedno sem menil, da je na področju varnosti šibak," je dejal predsednik ZDA, ki je ob tem nanizal razloge za napad na Iran ter dozdajšnje uspehe v vojni.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je v odzivu na Kentov odstop ponovila trditev, da je imel Trump močne in prepričljive dokaze, da bo Iran prvi napadel ZDA.
Državni sekretar Marco Rubio je sicer ob začetku vojne povedal, da so napadli zato, ker bi Izrael napadel Iran tudi brez ZDA, ameriški interesi na Bližnjem vzhodu pa bi bili potem izpostavljeni iranskim povračilnim napadom. Trump je kmalu zatem ta argument povozil z izjavo, da je bil on tisti, ki je Izrael prepričal o napadu na Iran.
Kent je za Trumpovo zavajanje glede grožnje, ki jo predstavlja Iran, okrivil izraelske uradnike in medije. "To je bila laž in je ista taktika, ki so jo Izraelci uporabili, da so nas vpletli v katastrofalno vojno v Iraku, ki je našo državo stala življenja več tisoč naših najboljših moških in žensk. Te napake ne smemo ponoviti," je zatrdil Kent.
Vodja demokratov v senatnem odboru za obveščevalne zadeve Mark Warner je kritiziral Kenta, vendar podprl razloge za njegov odstop. "V tej točki ima prav – ni bilo verodostojnih dokazov o neposredni grožnji iz Irana, ki bi upravičevala, da se ZDA na Bližnjem vzhodu zapletejo v še eno vojno po lastni izbiri," je dejal.
Kent si je deloma prislužil s tem, da je bil glasni zagovornik Trumpovih teorij zarote glede volitev leta 2020, vendar pa je njegova nagnjenost k zarotam vodila do sporov z drugimi vladnimi uradniki. Lani se je denimo sprl z direktorjem FBI Kashem Patelom, potem ko je skušal pridobiti dostop do sistemov FBI, da bi preiskal umor desničarskega aktivista Charlieja Kirka zaradi suma, da bi bila lahko v atentat vpletena tuja država.
18.15 Trump: ZDA ne potrebujejo pomoči zavezniških držav
ZDA zaradi vojaških uspehov v Iranu ne potrebujejo več pomoči zavezniških držav, je danes na omrežju Truth Social zapisal ameriški predsednik Donald Trump. Izjava sledi njegovemu pozivu zaveznic k pomoči pri ponovnem odprtju Hormuške ožine, ki so ga številne države zavrnile.
"Večina naših 'zaveznikov' iz Nata je ZDA sporočila, da se ne želijo vključiti v našo vojaško operacijo proti terorističnemu režimu v Iranu na Bližnjem vzhodu, in to kljub dejstvu, da se je skoraj vsaka država odločno strinjala z našim ravnanjem ter da Iranu v nobenem primeru ne smemo dovoliti, da bi imel jedrsko orožje," je dejal Trump.
"Njihovo ravnanje me sicer ne preseneča, saj sem Nato, v katerega vsako leto vlagamo na stotine milijard dolarjev za zaščito teh držav, vedno obravnaval kot enosmerno ulico – mi jih bomo zaščitili, oni pa ne bodo storili ničesar za nas, še posebej v času stiske," je dodal. Ob tem je ponovil, da so ZDA uničile iranske vojaške zmogljivosti in da so bili številni iranski voditelji "odstranjeni".
"Zaradi dejstva, da smo dosegli takšen vojaški uspeh, ne 'potrebujemo' več niti ne želimo pomoči držav Nata – NIKOLI JE NISMO POTREBOVALI! Enako velja za Japonsko, Avstralijo ali Južno Korejo. (...) NE POTREBUJEMO POMOČI OD NIKOGAR!" je še zapisal na omrežju Truth Social.
Ločeno je bil Trump v Beli hiši kritičen do Nata glede odziva na Iran. "Ko pravijo, da je (Iran) grožnja, a nam ne bodo pomagali, mislim, da so zelo nespametni," je povedal novinarjem. Prav tako je dejal, da je britanski premier Keir Starmer naredil veliko napako, ker ni podprl Washingtona v zvezi z vojno na Bližnjem vzhodu. "Razočaran sem nad Keirjem, všeč mi je, mislim, da je prijeten človek, a sem razočaran," je dodal.
Trump je sicer pred dnevi pozval zavezniške države, naj v Hormuško ožino napotijo svoje vojaške ladje in tako zagotovijo ponovno odprtje te pomorske poti, ključne za svetovno trgovino z nafto. Obenem jim je zagrozil, da ne bo dobro za zvezo Nato, če ga ne bodo upoštevale. Partnerice ZDA, vključno s članicami EU, ne kažejo navdušenja nad tem. Več držav, med drugim Nemčija, Poljska, Španija, Grčija, Švedska, Japonska in Avstralija, so se distancirale od vojaškega posredovanja v Hormuški ožini.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem danes izjavil, da bi Francija lahko pomagala pri spremljanju ladij skozi ožino, vendar šele, ko se bodo razmere umirile, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tudi estonski zunanji minister Markus Tsahkna je dejal, da ne izključuje vojaške pomoči Estonije za pomoč pri zaščiti prometa v Hormuški ožini. Poljski premier Donald Tusk pa je ponovil, da Varšava ne namerava pošiljati vojakov v Iran, navaja nemška tiskovna agencija DPA.
Hormuška ožina je od izbruha vojne na Bližnjem vzhodu konec februarja praktično zaprta. Predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf je ob tem danes opozoril, da se ladijski promet skozi ožino zaradi konflikta ne bo povrnil v prvotne razmere. "Prejšnja varnost ne obstaja več. Številne ladje se ne premikajo več, ker razmere tega ne dopuščajo," je nadaljeval in ožino označil za ključno točko za prevoz nafte. Ob tem je ZDA in Izrael obtožil, da skušata monopolizirati vire v regiji, navaja španska tiskovna agencija EFE.
17.57 V izraelskih napadih umrlo več libanonskih vojakov
V dveh izraelskih napadih na jugu Libanona so umrli trije libanonski vojaki, še štirje pa so bili ranjeni, je danes sporočila libanonska vojska. Medtem se nadaljujejo spopadi med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah, Izrael naj bi danes izvedel tudi zračne napade v bližini bejrutskega letališča.
Dva libanonska vojaka sta bila po navedbah vojske ubita v izraelskem zračnem napadu med vožnjo z motorjem. Pred tem je tretji vojak umrl zaradi poškodb, ki jih je utrpel v izraelskem zračnem napadu na avtomobil in motor v regiji Nabatieh, v katerem so bili poškodovani še štirje vojaki, je pojasnila libanonska vojska, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izraelska vojska (IDF) je v izjavi sporočila, da je "seznanjena s trditvijo, da je bilo v napadu IDF ranjenih več vojakov libanonskih oboroženih sil". Dodala je, da incident preiskujej,o in zagotovila, da izraelske sile delujejo "proti teroristični organizaciji Hezbolah in ne proti libanonskim oboroženim silam ali libanonskim civilistom".
Čeprav se je libanonska vojska poskušala izogibati vojni med Izraelom in Hezbolahom, so bili na vzhodu Libanona že v začetku marca v izraelskem obstreljevanju ubiti trije libanonski vojaki.
Izrael je po poročanju libanonskih medijev ob zori izvedel zračne napade na območju južnih predmestij libanonske prestolnice Bejrut in pri tem zadel stanovanjsko stavbo, poročil o morebitnih žrtvah ni bilo.
Libanonski državni mediji so pozneje poročali o novih napadih v bližini bejrutskega letališča. Po njihovih navedbah, ki jih povzema AFP, so izraelska vojaška letala napadla staro cesto proti letališču. Libanonska uprava civilnega letalstva je sporočila, da je letališče kljub temu normalno delovalo in da je cesta do letališča še vedno prevozna.
Od 2. marca je bilo v Libanonu v izraelskih napadih skupno ubitih že 912 ljudi, še 2.221 pa je bilo ranjenih, je danes še sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravje. Med smrtnimi žrtvami je bilo po podatkih ministrstva 111 otrok, 67 žensk in 38 zdravstvenih delavcev.
Spopadi v Libanonu so znova izbruhnili v začetku tega meseca, potem ko je šiitsko gibanje Hezbolah z napadi na Izrael odgovorilo na ameriško-izraelske napade na Iran, v katerih je konec februarja umrl iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej.
14.30 V izraelskem napadu umrl libanonski vojak
V izraelskem napadu v regiji Nabatieh na jugu Libanona je umrl libanonski vojak, še štirje pa so bili ranjeni, je danes v izjavi sporočila libanonska vojska. Medtem se nadaljujejo spopadi med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah, Izrael naj bi danes izvedel tudi zračne napade v bližini bejrutskega letališča.
Izraelska vojska (IDF) je v izjavi sporočila, da je "seznanjena s trditvijo, da je bilo v napadu IDF ranjenih več vojakov libanonskih oboroženih sil". Dodala je, da incident preiskujejo, in zagotovila, da izraelske sile delujejo "proti teroristični organizaciji Hezbolah in ne proti libanonskim oboroženim silam ali libanonskim civilistom", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Čeprav se je libanonska vojska poskušala izogibati vojni med Izraelom in Hezbolahom, so bili na vzhodu Libanona že v začetku marca v izraelskem obstreljevanju ubiti trije libanonski vojaki.
Izrael je po poročanju libanonskih medijev ob zori izvedel zračne napade na območju južnih predmestij libanonske prestolnice Bejrut in pri tem zadel stanovanjsko stavbo. Poročil o morebitnih žrtvah ni bilo.
Libanonski državni mediji so pozneje poročali o novih napadih v bližini bejrutskega letališča. Po njihovih navedbah, ki jih povzema AFP, so izraelska vojaška letala napadla staro cesto proti letališču. Libanonska uprava civilnega letalstva je sporočila, da je letališče kljub temu normalno delovalo in da je cesta do letališča še vedno prevozna.
Spopadi v Libanonu so znova izbruhnili v začetku tega meseca, potem ko je šiitsko gibanje Hezbolah z napadi na Izrael odgovorilo na ameriško-izraelske napade na Iran, v katerih je konec februarja umrl iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej.
10.40 Izrael potrdil: Ali Laridžani je mrtev
Izrael Kac
Izraelski obrambni minister Izrael Kac je potrdil, da je bil v izraelskem napadu v Teheranu v ponedeljek ubit Ali Laridžani, vodja iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost in desna roka pokojnega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja. Potrdil je tudi smrt poveljnika milice Basidž Golamreze Solejmanija, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Šef generalštaba me je pravkar obvestil, da sta bila Laridžani, sekretar Vrhovnega sveta za nacionalno varnost, in vodja Basidža – iranskega osrednjega represivnega aparata – sinoči eliminirana," je glede na izjavo njegovega ministrstva dejal Kac.
Dodal je, da sta se pokojnika v globinah pekla pridružila vodji programa uničenja Hameneju in vsem drugim eliminiranim predstavnikom iranskega režima.
Izraelski mediji so pred tem poročali, da je vojska ponoči med drugim napadla lokaciji, na katerih naj bi bila Laridžani in Solejmani. Usoda tako enega kot drugega sprva ni bila znana, nakar je izraelska vojska potrdila smrt poveljnika zloglasne milice Basidž, ki deluje pod okriljem iranske revolucionarne garde (IRGC) in naj bi imela osrednjo vlogo pri zatiranju protestov v islamski republiki.
Laridžanija je iranski predsednik Masud Pezeškian za vodjo sveta za nacionalno varnost in Hamenejevega predstavnika v tem organu imenoval avgusta lani. Iranski mediji ga opisujejo tudi kot svetovalca vrhovnega voditelja, ki je umrl v izraelsko-ameriških napadih 28. februarja. Med letoma 2008 in 2020 je bil predsednik parlamenta, še prej je dve leti deloval kot glavni jedrski pogajalec Teherana.
10.27 Izrael: Ubili smo enega od vodij iranske revolucionarne garde
Izraelska vojska je sporočila, da je bil v sinočnjem napadu ubit Golamreza Solejmani, poveljnik skupine Basij, paravojaške sile znotraj iranske revolucionarne garde (IRGC).
"Umor Solejmanija je zadal hud udarec iranskim poveljniškim in nadzornim strukturam. Še naprej bomo ukrepali s silo proti iranskim poveljnikom, kjerkoli že so."
Sky News piše, da je Solejmani ena vodilnih osebnosti IRGC in da je bil šest let glavno orodje represije v Iranu.
Uradne potrditve iz Irana še ni.
Izraelska vojska je sporočila, da je bil v sinočnjem napadu ubit Golamreza Solejmani.
9.42 Rubio postavil ultimat Evropi in zaveznikom: Čas imate do petka!
Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je ameriške diplomate v tujini pozvala, naj zaveznike pozovejo, da iransko revolucionarno gardo in libanonski Hezbolah označijo za teroristični skupini, poroča Reuters. Pozivajo jih tudi, da podprejo vojaško operacijo, ameriško-izraelsko zračno vojno, ki se je začela pred dvema tednoma.
9.38 Vir: Izrael ciljal na Alija Laridžanija. Za zdaj še ni znano, ali je mrtev.
Izrael je sinoči v napadu na Teheran ciljal na vodjo iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alija Laridžanija, je sporočil izraelski vir, seznanjen z dogodki. Izraelska vojska še vedno čaka na rezultate napada oziroma oceno škode, da bi ugotovila, ali je bil Laridžani ubit, poroča CNN.
Načelnik generalštaba Izraelskih obrambnih sil (IDF), generalpodpolkovnik Eyal Zamir je v torek zjutraj dejal: "Sinoči smo v Iranu zabeležili pomembne dosežke."
Izraelske obrambne sile so v ponedeljek zvečer izvedle val hkratnih napadov na mesta Teheran, Širaz in Tabriz. V uradni izjavi IDF ni omenil Laridžanija kot tarče, temveč je kot tarče navedel obrate za proizvodnjo raket in poveljniške centre.
Isti izraelski vir je za CNN razkril, da je Izrael pred nekaj dnevi izvedel tudi ločen napad, katerega tarča so bili visoki uradniki Palestinskega islamskega džihada, militantne skupine v Gazi, ki jo podpira Iran.
8.15 Iranska raketa za las zgrešila pisarno Netanjahuja
Iranska raketa, izstreljena danes zjutraj, je padla v neposredno bližino pisarne izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, je poročala iranska državna agencija TNA. Po njihovih izjavah so rakete zadele svoje cilje le nekaj metrov od stavbe v samem središču Jeruzalema.
Napetosti so se prejšnji teden še stopnjevale, potem ko je Iranska revolucionarna garda (IRGC) v nedeljo objavila sporočilo, v katerem navaja, da bo neusmiljeno preganjala izraelskega premierja, dokler ga ne ubije.
Govorice o njegovi smrti so se pretekli teden razširile po družbenih omrežjih. Nanje se je izraelski premier Netanjahu (na fotografiji) odzval z objavo videoposnetka, na katerem pije kavo, s čimer je želel zanikati takšne trditve.
7.01 V bližini ameriškega veleposlaništva kroži nov dron
Ljudska mobilizacijska fronta (PMF), zavezništvo iraških paravojaških frakcij, ki jih podpira Iran, je objavilo posnetek drona, ki prosto leti v bližini ameriškega veleposlaništva v Bagdadu.
Videoposnetek prikazuje dron FPV, ki manevrira skozi zračni prostor nedaleč od ameriškega diplomatskega kompleksa v iraški prestolnici.
The Iranian-backed Popular Mobilization Front (PMF) released footage showing an FPV drone flying freely near the U.S. embassy in Baghdad. pic.twitter.com/fenb3Dd3cV
— Clash Report (@clashreport) March 17, 2026
6.32 Napadi v Bagdadu: tarča ameriško veleposlaništvo, štirje ubiti
V Bagdadu je bila v torek zjutraj izvedena vrsta napadov. Z raketo in dronom je bilo napadeno ameriško veleposlaništvo, v napadu na hišo pa so bili ubiti štirje ljudje. Varnostni vir je za AFP povedal, da sta bila dva od mrtvih iranska svetovalca skupin, ki jih podpira Teheran.
Incidenti so se zgodili le nekaj ur po tem, ko je zračna obramba preprečila raketni napad na veleposlaništvo. Napad z dronom je medtem povzročil požar v luksuznem hotelu Al Rasheed v utrjeni zeleni coni, ki jo pogosto obiskujejo tuji diplomati. Iraško notranje ministrstvo je sprva sporočilo, da je na streho hotela padel izstrelek, kasneje pa je pojasnilo, da je šlo za dron. Ministrstvo ni navedlo, ali je bila tarča sama stavba. "V incidentu ni bilo žrtev ali materialne škode," je zapisano v izjavi.
Ulico, ki vodi do hotela, v katerem so diplomatska predstavništva, vključno z ameriškim veleposlaništvom, so blokirale močne varnostne sile, na kraju dogodka pa so bili gasilci in reševalci. Priče so videle, da je na strehi hotela izbruhnil požar. Kmalu po incidentu v hotelu se je v Bagdadu zaslišala glasna eksplozija, zračna obramba pa je prestregla napad nad ameriškim veleposlaništvom.
6.30 Ameriško veleposlaništvo v Bagdadu napadeno z raketami in brezpilotnimi letalniki
V torek so na ameriško veleposlaništvo v Bagdadu izstrelili rakete in najmanj pet brezpilotnih letalnikov iz okolice mesta, so sporočili iraški varnostni viri, napad pa je bil najintenzivnejši od začetka ameriško-izraelske vojne z Iranom. Reuters je poročal, da je neimenovana oseba videla vsaj tri brezpilotne letalnike, ki so se usmerili proti veleposlaništvu. Sistem zračne obrambe C-RAM je sestrelil dva od njih, tretji pa je zadel v kompleks veleposlaništva, iz katerega je bilo mogoče videti ogenj in dim. Druga priča je potrdila, da se je v iraški prestolnici slišala eksplozija.
WATCH: Explosion as US Embassy in Baghdad, Iraq hit by drone https://t.co/yXSevv5ell pic.twitter.com/Ixb8tEeDfM
— Rapid Report (@RapidReport2025) March 17, 2026
Reuters je poskušal dobiti potrditev od ameriškega veleposlaništva, vendar so bili mobilni telefoni izklopljeni. Iransko podprte militantne skupine napadajo ameriške cilje v Iraku kot povračilo za ameriško-izraelske zračne napade, ki so se začeli 28. februarja.
V ponedeljek je skupina Kataib Hezbollah objavila smrt svojega vrhovnega poveljnika in tiskovnega predstavnika, Ljudske mobilizacijske sile pa so sporočile, da je bilo v zračnih napadih v iraškem mestu Al Qaim blizu Sirije ubitih najmanj osem njihovih borcev.
Iraške varnostne sile so bile nameščene po delih prestolnice in so zaprle utrjeno bagdadsko zeleno cono, v kateri so vladne stavbe in diplomatska predstavništva, vključno z ameriškim veleposlaništvom.
