Torek, 9. 11. 2021, 16.25
3 leta, 1 mesec
Brezobziren maščevalni pohod, ki lahko v Evropi povzroči pravo katastrofo #video
"Gre za delovanje človeka in režima, ki ga napaja norost, ampak na drugi strani je njegova prednost, da si lahko privošči skoraj vse, saj nima nobenih moralnih ali drugih zadržkov. Mislim, da je strategija iz njegovega vidika razmeroma uspešna, saj se lahko zgodi, da bi mu res lahko uspelo ob tem vprašanju brezobzirne uporabe migrantov kot orožja v zunanjepolitičnem boju razcepiti Evropsko unijo," o Lukašenkovem načrtnem pošiljanju migrantov na poljsko-belorusko mejo pravi zgodovinar in poznavalec vzhodne Evrope Aleš Maver.
Lukašenkov maščevalni pohod
Maver pojasnjuje, da je migrantska kriza na meji med Poljsko in Belorusijo nadaljevanje maščevalnega pohoda, ki ga je režim Aleksandra Lukašenka začel po lanski krizi zaradi ponarejenih volitev in po nepričakovano močnem odporu Belorusov.
"Ta maščevalni pohod je najprej z vso brutalnostjo in brezobzirnostjo potekal in še poteka v Belorusiji, saj režim sistematično uničuje vse kulturne, družbene in politične ustanove, ki bi lahko postale izvir odpora. Po drugi strani pa je pa že maja z ugrabitvijo Ryanairovega letala ta pohod Lukašenko prenesel na mednarodno raven in se nekako maščuje tistim zunanjim dejavnikom, predvsem iz EU, ki jih dolži podpiranja svojih nasprotnikov," pojasnjuje.
Kaj to pomeni za EU?
"Gre seveda za delovanje človeka in režima, ki ga napaja norost, ampak na drugi strani je njegova prednost, da si lahko privošči skoraj vse, saj nima nobenih moralnih ali drugih zadržkov. Mislim, da je strategija iz njegovega vidika razmeroma uspešna, saj se lahko zgodi, da bi mu res lahko uspelo ob tem vprašanju brezobzirne uporabe migrantov kot orožja v zunanjepolitičnem boju razcepiti Evropsko unijo. Predvsem se bo pojavila razlika med državami, ki so neposredno ogrožene, predvsem Litvo in Poljsko, tudi Nemčijo, in državami, ki jih ta migrantski val manj zadeva in bodo igrale na karto nujnega humanega ravnanja z migranti. Pri tem imajo Poljaki morda določeno prednost, da imajo, kot kaže, Nemčijo trenutno na svoji strani," je poudaril in dodal:
"Tako se lahko Poljska zelo hitro znajde na zatožni klopi. Lukašenko s tem poskusom, da spravi migrante čez mejo, računa ravno na to, da se bo poljska vojska odzvala s silo, da bodo padle žrtve ter da se bo Poljska znašla v vlogi razvpite kršiteljice človekovih pravic, Belorusija pa bo videti kot zagovornica teh pravic, kar je popolnoma absurdno, saj ni dvoma, da gre za v večini umetno povzročeno krizo, o čemer pričata predvsem izjemna intenzivnost in povečanje števila poletov z bližnjevzhodnih letališč v Minsk, predvsem iz Istanbula, Dubaja in Damaska."
"Jasno je, da se vse to ne bi dogajalo, če ne bi ruski režim Vladimirja Putina v celoti podpiral Lukašenka," pravi Aleš Maver.
Obenem pa se na poljsko-beloruski meji vrstijo morebitni nevarni incidenti med vojaki, ti vsak s svoje strani, a obenem zelo blizu drug drugemu, varujejo omenjeno mejo.
"Če bi izbruhnilo nasilje med tema dvema državama, bi to imelo še bolj katastrofalne posledice. Državi sta sicer trenutno v slabih odnosih, čeprav je bila Poljska vse od neodvisnosti Belorusije ena od njenih glavnih podpornic, ne glede na Lukašenkov režim, saj se zaveda, da je neodvisna Belorusija poroštvo poljske neodvisnosti in nekakšno tamponsko območje v odnosu do Rusije. Neposredni izbruh nasilja med državama bi bil tako prava katastrofa ne samo za Poljsko, ampak tudi za Evropsko unijo," opozarja Maver.
Maver: To bi bil za ugled EU strahoten udarec
Maver je ob vsem tem spomnil tudi na vlogo Rusije: "Jasno je, da se vse to ne bi dogajalo, če ne bi ruski režim Vladimirja Putina popolnoma podpiral Lukašenka. Nemogoče je, da bi se to zgodilo brez ruskega blagoslova. Bolj kot Minsk je torej pravi naslov za pritisk Moskva, vendar vemo, da v odnosu do Rusije Evropska unija pravih adutov nima."
Po njegovih besedah je tudi absurdno, da je bila vsa strategija EU zgrajena na tem, da s sankcijami prisili Lukašenka k vzpostavitvi dialoga z opozicijo, zdaj pa se lahko zgodi ravno obratno, da bo Lukašenko, ki ga EU ne priznava za beloruskega predsednika, s tem izsiljevanjem prisilil EU, da začne pogajanja in da ga prizna za predsednika. To bi bil, kot pravi Maver, za ugled EU strahoten udarec.
39