Sreda, 13. 6. 2018, 18.56
6 let, 5 mesecev
Bodo Makedonci posvojili novo ime svoje države? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,75
3
Grčija je skoraj tri desetletja blokirala pristopna pogajanja Makedonije z EU. Tudi zaradi spora o imenu države se je nekdanja jugoslovanska republika znašla v nezavidljivem gospodarskem položaju. Kaj dogovor pomeni za prebivalce Makedonije in ali bodo novo ime potrdili tudi na jesenskem referendumu?
Grčija in Makedonija sta po 27 letih dosegli dogovor o imenu Makedonije. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija se bo po novem imenovala Republika Severna Makedonija. A novo ime bo začelo veljati šele po uspešni ratifikaciji makedonskega parlamenta in referendumu o predlaganem imenu. Če bo predlog potrjen, bodo morali spremeniti tudi makedonsko ustavo.
Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je že napovedal, da ne bo podpisal sporazuma.
Grška vlada obljublja, da bo že po ratifikaciji dogovora v makedonskem parlamentu sprostila blokado začetka pristopnih pogajanj Makedonije z EU. Vstop v zvezo Nato naj bi Grki podprli šele po spremembi makedonske ustave.
Makedonija je bila tri desetletja žrtev grške blokade
Kaj dogovor pomeni za prebivalce Makedonije, ki je bila skoraj tri desetletja žrtev grške blokade, in ali bodo novo ime potrdili tudi na jesenskem referendumu?
"Skrajni čas je, da sta državi vendarle dosegli dogovor o tako osnovni zadevi, kot je ime države. To se 27 let ni zgodilo zaradi politikov in čustev na obeh straneh. Upam, da bo preboj koristil tako obema državama kot tudi EU," dogovor pozdravlja direktor zavoda Evropa misli Dragan Barbutovski.
Dragan Barbutovski poudarja, da bi se morali Makedonci zaradi slabega gospodarskega položaja in akutnega bega možganov v tujino na referendumu zavzeti za pragmatično rešitev.
Ob tem pojasnjuje, da je po eni strani Makedonija v tako nezavidljivem položaju, da nujno potrebuje začetek pogajanj za članstvo v EU in zvezi Nato. Po drugi strani mora Grčija kot država članica EU pokazati več resnosti, saj ne more 27 let blokirati sosednje države zgolj zaradi njenega imena.
Docentka z ljubljanske elektrotehnične fakultete, ki že 17 let živi v Sloveniji, Emilija Stojmenova Duh nad dogovorom in imenom svoje rojstne države ni navdušena.
"Predstavljajte si, da do vas pride nekdo, ki želi, da si spremenite ime, nato pa bo vse v redu. A za to vam ne daje nobene garancije," ponazori Makedonka s slovenskim državljanstvom, ki je v najstniških letih prišla študirat v Slovenijo in si tukaj ustvarila družino.
"Sama nikoli ne bi sprejela predlaganega imena, saj menim, da ne gre za ustrezen kompromis. Naši predniki se niso borili za kaj takšnega," je do dogovora kritična Emilija Stojmenova Duh.
Grčija bi se morala ukvarjati z resnejšimi težavami
Poudarja, da je ime države velik problem za Grčijo, Makedonci pa s tem nimajo težav. "Ne razumem EU, zakaj to sploh dopušča. Grčija bi morala reševati veliko večje težave, kot je ime njene sosede," pravi sogovornica.
Meni, da si je Grčija s problematiziranjem imena nadela zgolj masko, za katero se skrivajo veliko večje težave.
"Makedonski volivci svoje strankarske vodje dojemajo kot bogove, brez kritičnega razmišljanja. Politični pritiski so veliki. Če bi razmišljali s svojo glavo, bi referendum zagotovo padel," je prepričana Makedonka Emilija Stojmenova Duh, ki v Sloveniji živi od 16. leta.
Barbutovski pritrjuje, da je šlo za uporabo nacionalističnih idej, s čimer so se prikrivale resnične težave države. "S tem je najlažje spodbujati patriotizem, ki naj bi ogrožal obstoj Grčije. A Makedonija nikoli ni bila grožnja grški ozemeljski celovitosti," pojasnjuje.
Dodaja, da ima grški premier Aleksis Cipras še vedno težave znotraj koalicije glede sklenjenega dogovora.
Rezultati referenduma so neznanka
Kako se bodo Makedonci odločili na referendumu, Emilija Stojmenova Duh ne zna napovedati. Po eni strani ne verjame v uspeh referenduma, po drugi strani pa v spomin prikliče tamkajšnje razmere. Ko je včeraj slišala za sklenjen dogovor, se je spomnila šolskih dni v Makedoniji, ko so jih učili kritičnega razmišljanja pri sprejemanju odločitev.
"Makedonski volivci svoje strankarske vodje dojemajo kot bogove, brez kritičnega razmišljanja. Politični pritiski so veliki. Marsikateri Makedonec dobi zaposlitev po politični liniji, zato se bo na referendumu zaradi strahu pred izgubo službe odločil tako, kot mu bo zapovedano. Če bi razmišljali s svojo glavo, bi referendum zagotovo padel," je prepričana.
Čeprav so po njenem mnenju Makedonci odločni in se znajo postaviti zase, se boji, da v primeru referenduma ne bo tako. Okoli novega imena domovine torej pričakuje še precej zapletov.
Barbutovski poudarja, da bi se morali Makedonci zaradi slabega gospodarskega položaja in bega možganov zavzemati za pragmatično rešitev.
"Država bi morala čim prej stopiti po poti evropskih držav. S tem bi se reformirala, prejemala evropska sredstva in razvijala gospodarstvo. Število mladih, ki odhajajo iz države, je resnično grozovito. Upam, da bo med Makedonci prevladala realnost v smislu normalizacije odnosov in da Makedonija ne bo več slepo črevo Evrope. Upam, da bodo glasovali veliko bolj z razumom kot s srcem," sklene Barbutovski, ki ima tudi sam makedonske korenine.
Sprememba imena države še ni zagotovilo za vstop v EU
Glede zahtev Bruslja za vstop v evropske integracije Emilija Stojmenova Duh pravi, da si Makedonci zelo želijo vstopiti v EU. Ni pa prepričana, da se zavedajo, kaj bi zanje to pomenilo. Pogreša njihovo informiranost, razgledanost in kritično razmišljanje.
"Sprememba imena je le eden izmed pogojev za vstop v EU. Rešiti morajo še kup drugih vprašanj, zato to še ni zagotovilo za pridružitev evropskim državam," sklene naturalizirana Slovenka.
3