Bo tretje reševanje Grčije z evropskim denarjem tokrat le uspešno?

Grčija in posojilodajalci (Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad) so se dogovorili o tretjem svežnju pomoči. Do leta 2018 bo v egejsko državo priteklo do 86 milijard evrov.

Grčija nujno potrebuje milijarde evrov Po napovedih bo 16 milijard evrov pomoči primaknil Mednarodni denarni sklad (IMF), ki sicer ni preveč navdušen nad sodelovanjem pri tretjem svežnju pomoči, preostalo pomoč naj bi Grčija črpala iz evrskega reševalnega sklada ESM.

Grčija nujno potrebuje pomoč. Po "bruseljski kapitulaciji", ko je egejska država pod grožnjo začasnega grexita julija popustila in obljubila korenite reforme v zameno za pomoč, so Grki iz evropskega proračuna, mehanizma za finančno stabilnost EFSM, že dobili premostitveno posojilo v vrednosti 7,16 milijarde evrov.

Samo za sanacijo grških bank do 25 milijard evrov S to pomočjo, ki jo je moralo odobriti vseh 28 članic EU, je Grčija poplačala zapadle dolgove IMF in Evropski centralni banki (ECB). Ker pa morajo ECB do 20. avgusta vrniti še 3,4 milijarde evrov, se je Grkom zelo mudilo s sklenitvijo dogovora o tretjem svežnju pomoči.

Poleg tega štiri največje grške banke (vrednosti njihov delnic so po ponovnem odprtju grške borze strmo padle) potrebujejo do 25 milijard evrov, drugače bodo propadle. Egejski finančni sod brez dna To je že tretji milijardni sveženj pomoči, ki ga je Grčija dobila v zadnjih petih letih (prvi leta 2010, drugi leta 2012). Prezadolžena Grčija je od leta 2010 dobila že več kot 200 milijard evrov pomoči, a se ji do zdaj še ni uspelo postaviti na lastne noge.

Bo tretji sveženj pomoči bolj uspešen ali pa bo grška drama še vedno brez konca? Grčija je resda tokrat obljubila bolj korenite proračunske reze in reforme (pokojninska reforma, reforma trga dela, odprava davčnih olajšav …), obljubila je tudi ustanovitev privatizacijskega sklada, ki naj bi prodal 50 milijard evrov državnega premoženja (letališča, pristanišča, nekdanje vojaške oporišče, hoteli, vladna letala, državne zgradbe …), toda to še ne daje zagotovila, da bo Grčiji tokrat le uspelo. Nezadovoljstvo v Grčiji Vse reforme, ki seveda v Grčiji niso priljubljene, je namreč treba tudi uveljaviti, številni tudi dvomijo, da bodo Grki s prodajo državnega premoženja res iztržili 50 milijard evrov (v zadnjih letih so prodali le za 2,5 milijarde evrov državnega premoženja).

Ne nazadnje se vse bolj zapleta politični položaj tudi v Grčiji, kjer je najbolj levi del Sirize, ki ga vodi nasprotnik varčevanja in zagovornik ponovne uvedbe drahme Panajotis Lafazanis, že odrekel poslušnost grškemu premierju Aleksisu Ciprasu, zaradi česar lahko grška vlada reformne svežnje v parlamentu potrjuje le s pomočjo opozicije. Verjetno Grke jeseni čakajo nove volitve.

Nemce zdaj bolj skrbi begunska kot grška kriza Tudi v evrskih državah, ki pomagajo Grčiji, je vse več nezadovoljstva. V Nemčiji, ki v absolutnih številkah nosi levji delež pomoči Grčiji (glede na delež v BDP, torej relativno, pa je najbolj izpostavljena Slovenija), ima vsak sveženj pomoči v parlamentu manjšo podporo poslancev Krščanske unije. Poleg tega imajo Nemci vse več (finančnih) težav z obvladovanjem domače begunske krize in jih mineva potrpljenje nad Grčijo. Tudi nemški mediji se vse manj ukvarjajo z Grčijo, nova vroča medijska tema so postali migranti in prosilci za azil. Neuradno naj bi Nemci celo zahtevali, naj Grčija najprej spravi pod nadzor begunsko problematiko (številni prosilci za azil namreč v Nemčiji pridejo po balkanski poti čez Grčijo), šele potem bodo Nemci potrdili tretji sveženj pomoči.

Skandinavci proti tretjemu svežnju pomoči Najbolj proti pomoči Grčiji pa so na Finskem. Kot je v soboto napovedal finski zunanji minister, evroskeptični Timo Soini, ta skandinavska država ne bo sodelovala pri tretjem svežnju pomoči, prav tako nasprotuje morebitnemu delnemu odpisu grškega dolga.

Kot piše nemški tednik Focus, to ne ogroža tretjega svežnja pomoči iz sklada ESM, saj za to ni potrebno soglasje vseh 19 evrskih držav, ampak le kvalificirana večina (80 odstotkov vseh držav).

Finski delež se bo porazdelil na druge evrske države Finski ne pa pomeni, da se bo povečal delež pomoči, ki ga bodo morale dati druge evrske države. Nemčija bo tako, če Finske ne bo zraven, v tretjem svežnju pomoči egejski državi dala 23,6 milijarde evrov (če bo Finska zraven, pa 23,2 milijarde evrov).

Kaj pa slovenski delež? Kot je že julija letos sporočilo ministrstvo za finance, so države z evrom, tudi Slovenija, v stalni evrski reševalni mehanizem ESM (ta izdaja obveznice, ki jih jamči z vplačanim kapitalom) v sklad že prispevale z vplačanim kapitalom.

Slovenski delež v tretjem svežnju – 300 milijonov evrov Kapital sklada ESM znaša 702 milijardi evrov (od tega kapital Slovenije v ESM znaša 2,99 milijarde evrov). Od omenjenega kapitala v višini 702 milijardi evrov je vplačanega kapitala 80 milijard evrov (Slovenija je vplačala 342,08 milijona evrov).

Če upoštevamo slovenski delež v kapitalu ESM (0,4247 odstotka), bo potem na Slovenijo od 70 milijard evrov pomoči Grčiji v tretjem svežnju odpadlo okoli 300 milijonov evrov. Kar pomeni, da se bo slovenska izpostavljenost do Grčije (bilateralno posojilo in poroštva) z 1,6 milijarde povečala na 1,9 milijarde evrov.

Sklad ESM je že pomagal Španiji in Cipru Sklad ESM je sicer že uspešno pomagal Španiji in Cipru – pirenejska država je za sanacijo svojega bančnega sistema dobila 41,3 milijarde evrov, sredozemski otok pa devet milijard evrov.