Sreda, 20. 12. 2023, 22.43
4 mesece, 2 tedna
Bo Putin res ob koncu desetletja napadel Evropo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,33
Nemška samohodna havbica 2000 na vajah nemške vojske v Litvi. Ta baltska država bi lahko bila po svarilih nekaterih vojaških strokovnjakov ena od naslednjih ciljev Putinove Rusije.
Imamo od pet do osem let, da se pripravimo na morebitno vojno z Rusijo. Tako opozarja nemški obrambni minister Boris Pistorius. Podobna svarila o nevarnosti ruskega napada na Evropo prihajajo tudi od načelnika generalštaba belgijske vojske, admirala Michela Hofmana.
Nemški obrambni minister Boris Pistorius je v pogovoru za nemški medij Welt am Sonntag posvaril, da se lahko Evropa ob koncu desetletja sooči z nevarnostjo ruskega napada na Evropo. Na namene Rusije, da poleg Ukrajine napade še druge svoje sosede ali bližnje države, kot so baltske države, Moldavija in Gruzija, naj bi kazala ruska vojaška industrija, ki dela s polno paro. Po podatkih ruske dume se je ruska vojaška industrija povečala za šestdeset odstotkov.
Od pet do osem let časa?
Grožnje ruskega predsednika Vladimirja Putina baltskim državam, Moldaviji in Gruziji zato po Pistoriusovem mnenju niso zgolj rožljanje z orožjem. Evropske države imajo po Pistoriusovem mnenju približno od pet do osem let, da se v oboroženih silah, industriji in družbi pripravijo na vojno z Rusijo.
Pistorius graja dejstvo, da se vsi ne zavedajo te nevarnosti. Jasno je, da mora biti Nemčija pripravljena in potrebuje oborožene sile, ki lahko branijo državo v primeru vojne, poudarja obrambni minister.
Ruski napad na Moldavijo in baltske države?
Podobna svarila o nevarnosti ruskega napada še na druge evropske države prihajajo tudi od načelnika generalštaba belgijske vojske, admirala Michela Hofmana. Ta je ob robu obiska belgijskih enot, ki v okviru mednarodne misije varujejo Natovo vzhodno mejo v Romuniji, dejal, da je skrb zaradi morebitnega ruskega napada upravičena.
Nemški obrambni minister Boris Pistorius (na fotografiji v nemškem tanku leopard) svari pred ruskimi napadi na evropske države.
"Jezik Kremlja in predsednika Vladimirja Putina je vedno dvoumen. Ni nemogoče, da bodo dobili zamisli še za druge vojaške napade, bodisi proti jugu v Moldavijo bodisi proti Baltiku."
Ruska oslabljenost zgolj začasna?
Za Hofmana je dejstvo, da je Rusija trenutno videti oslabljena zaradi vojne v Ukrajini, le nekaj začasnega: "Pokazali so že, da imajo voljo napasti sosedo. Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da zagotovimo, da bomo lahko odgovorili s protinapadom."
Alexander Libman, politolog na Svobodni univerzi v Berlinu, je v pogovoru za nemški medij Focus dejal, da trenutno ni dokazov, da bi Putinova Rusija lahko predstavljala grožnjo drugim sosednjim državam ali celo Natu.
Vrnitev "miroljubnega" sobivanja iz časa hladne vojne?
Kljub temu Libman zagovarja okrepitev vojaških zmogljivosti Zahoda. "Če med dvema stranema ni zaupanja, kot je trenutno med EU in Rusijo, bi lahko bila nova vojaška moč osnova za dosego miru," je prepričan Libman.
Načelnik generalštaba belgijske vojske, admiral Michel Hofman, opozarja, da je trenutna ruska oslabljenost zaradi vojne v Ukrajini samo začasna in da je Rusija vzpostavila vojno gospodarstvo.
Ob tem spomni na obdobje hladne vojne, ko je med Zahodom in komunističnim Vzhodom vladalo nezaupanje. Pri tem sta obe strani vedeli, da bi neposredni spopad zahteval visoko ceno, zaradi česar sta se tabora odločila za nekakšno "miroljubno" sobivanje.
