SiolNET. Novice Svet
2,23

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bo Borut Pahor pomiril sprta slovanska velikana?

2,23

termometer

Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine
Foto: Reuters

Predsednik države Borut Pahor bo danes začel dvodnevni obisk v Rusiji, v nedeljo pa bo obiskal Ukrajino. Obiskal bo torej državi, ki sta že nekaj let v hudem sporu. Poglejmo podrobneje njun spor.

42-milijonska Ukrajina je bila po razpadu Sovjetske zveze nekakšno tamponsko območje med Zahodom in 143-milijonsko Rusijo, ki se je enkrat nagibalo bolj na eno, drugič na drugo stran. 

Majdanska revolucija

Ko novembra 2013 takratni ukrajinski predsednik, prorusko usmerjeni Viktor Janukovič, ni hotel podpisati pridružitvenega sporazuma z EU, so podporniki ukrajinske pridružitve EU - ti so še posebej močni v zahodnih in osrednjih delih države - v prestolnici Kijev sprožili tako imenovano majdansko revolucijo.

Ta upor je februarja 2014 odnesel Janukoviča z oblasti v Kijevu, a je hkrati razjezil rusko govoreče in rusko čuteče prebivalce vzhodnih delov Ukrajine in polotoka Krim. Začeli so se množični proruski protesti na Krimu ter v mestih Doneck, Lugansk, Harkov in Odesa.

Proevropsko usmerjeni Ukrajinci so s protesti vrgli z oblasti proruskega predsednika Janukoviča. Proevropsko usmerjeni Ukrajinci so s protesti vrgli z oblasti proruskega predsednika Janukoviča. Foto: Reuters

Ruske sile priključijo Krim k Rusiji

Na Krimu, kjer so oporišča ruskega črnomorskega ladjevja, so pripadniki ruske vojske zasedli vse strateške točke in omogočili odcepitev polotoka, kjer se ima večina prebivalcev za Ruse, od Ukrajine. Marca 2014 je Rusija priključila Krim.

Rusija se je pod vodstvom predsednika Vladimirja Putina vpletla tudi v spore na vzhodu Ukrajine, ob meji z Rusijo. Podprla je proruske separatiste, ki so vzpostavili oblast v Donecku in Lugansku. Harkov in Odesa sta ostala v ukrajinskih rokah. 

Vladimir Putin je Krim priključil Rusiji in postal še bolj priljubljen med Rusi. Vladimir Putin je Krim priključil Rusiji in postal še bolj priljubljen med Rusi. Foto: Reuters

Nova hladna vojna in jalova sporazuma iz Minska

Razglasitev Doneške in Luganske republike je sprožila spopade med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti, ki se še do danes niso povsem končali, in to kljub sporazumoma o prekinitvi ognja, ki sta bila podpisana septembra 2014 in februarja 2015 v Minsku v Belorusiji.  

Putinovo vpletanje v ukrajinsko krizo je tudi zanetilo novo hladno vojno med Zahodom in Rusijo. Zahod na čelu z ZDA je po priključitvi Krima proti Rusiji sprožil sankcije, ki so prizadele rusko gospodarstvo, a tudi evropske izvoznike v Rusijo. V vodo so padli tudi projekti, kot je Južni tok, plinovod, ki bi potekal tudi po slovenskem ozemlju.

Maja 2014 je postal predsednik Ukrajine Petro Porošenko, eden od najbogatejših Ukrajincev. Ta je avgusta leta 2014 podpisal pridružitveni sporazum z EU. Od 1. januarja 2016 med EU in Ukrajino velja prostotrgovinski sporazum. Maja 2014 je postal predsednik Ukrajine Petro Porošenko, eden od najbogatejših Ukrajincev. Ta je avgusta leta 2014 podpisal pridružitveni sporazum z EU. Od 1. januarja 2016 med EU in Ukrajino velja prostotrgovinski sporazum. Foto: Reuters

Sankcije Rusije niso spravile na kolena

Sankcije skupaj s strmoglavljenjem cen nafte poleti 2014 so sicer prizadele Rusijo, a je niso spravile na kolena. Krim in vzhod Ukrajine sta še vedno v ruskih rokah, Putin se je celo septembra 2015 vojaško neposredno vpletel v sirsko državljansko vojno in ohranil na oblasti sirskega predsednika Bašarja Al Asada. Med drugim mu je omogočil zavzetje velemesta Alep.

Pred lanskimi ameriškimi predsedniškimi volitvami so se pojavile tudi obtožbe, da Rusija proti ZDA izvaja kibernetsko vojno. S to naj bi želela v Belo hišo spraviti republikanca Donalda Trumpa, naklonjenega otoplitvi odnosov z Rusijo. Očitki demokratov na Trumpov račun, da je lutka v Putinovih rokah, še vedno niso potihnili in bodo še glasnejši, če bo Trump popuščal Putinu.

Vladimir Putin je lani prišel na obisk v Slovenijo, zdaj Pahor vrača obisk. Vladimir Putin je lani prišel na obisk v Slovenijo, zdaj Pahor vrača obisk. Foto: Matej Leskovšek

Slovenska politika do ukrajinske krize

Slovenija, ki ima pomembne gospodarske stike z Rusijo (na primer tovarna zdravil Krka) in je bila pred krizo tudi želeni cilj številnih ruskih turistov, je glede ukrajinske krize izvajala nekakšno politiko nevtralnosti. Lani poleti je Slovenijo celo obiskal Putin in se udeležil slovesnosti ob Ruski kapelici pod Vršičem.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 31
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin