Četrtek, 28. 7. 2016, 11.03
6 let, 6 mesecev
Deset Putinovih kritikov, ki so končali v krstah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
18
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki v soboto prihaja na krajši obisk v Slovenijo, si je med skoraj 20 letih na oblasti s svojim slogom vladanja pridobil številne kritike. Veliko med njimi jih je umrlo v zelo sumljivih okoliščinah.
Sergej Jušenkov, 17. april 2003
Jušenkova, liberalnega ruskega politika, so ustrelili v bližini njegove hiše v Moskvi. Bojeval se je za večjo stopnjo demokracije v Rusiji, liberalizacijo gospodarstva in spoštovanje človekovih pravic. Od leta 1989 do svoje smrti je bil poslanec. Bil je zagovornik reforme ruske vojske in močan kritik vojn v Čečeniji, s čimer je postal velik Putinov nasprotnik.
Paul Klebnikov, 9. julij 2004
Ameriškega novinarja in zgodovinarja so ustrelili ponoči, ko je zapuščal prostore revije Forbes v Moskvi, katere urednik je bil. Mnogi menijo, da je moral umreti zaradi zgodbe o stotih najbogatejših Rusih.
Ana Politkovska, 7. oktober 2006
Politkovsko so našli ustreljeno v dvigalu stanovanjskega bloka v središču Moskve. Bila je novinarka časopisa Nova Gazeta in znana borka za človekove pravice. Močno je nasprotovala vojni v Čečeniji, zaslovela je prav s poročanjem o dogajanju v tej kavkaški republiki. Za svoje delo je prejela številne mednarodne nagrade.
Aleksander Litvinenko, 23. november 2006
Zaradi zastrupitve z radioaktivnim polonijem 210 je umrl v londonski bolnišnici. Kot uslužbenec obveščevalne službe FSB se je bojeval proti organiziranemu kriminalu. Novembra 1998 je skupaj z nekaj drugimi uslužbenci FSB svoje nadrejene obtožil, da so naročili atentat na oligarha Borisa Berezovskega. Med drugim je napisal dve knjigi, v katerih je obveščevalne službe obtožil insceniranja terorističnih napadov z namenom krepitve Putinove moči. Putina je označil tudi za naročnika umora Politkovske.
Sergej Magnitski, 16. november 2008
Magnitski je bil računovodja in revizor, ki je trdil, da je prišlo do velike kraje ruske države, ki so jo odobrili in izvedli ruski predstavniki. Magnitski je umrl v zaporu Butirka zaradi hudih poškodb, ki so jih pazniki najprej pripisali "raztrgani membrani trebuha", pozneje pa srčnemu napadu. Primer je bil deležen velike mednarodne pozornosti, ZDA pa so leta 2012 sprejele zakon Magnitskega, po katerem ruskim predstavnikom, ki so osumljeni povezav z njegovim umorom, ne dovolijo vstopiti v ZDA ali pa uporabljati ameriškega bančnega sistema.
Stanislav Markelov in Anastazija Baburova, 19. januar 2009
Markelova so ustrelili, ko je odhajal z novinarske konference, nekaj sto metrov od Kremlja. Kot odvetnik je zagovarjal mnoge levičarske in protifašistične aktiviste ter žrtve političnega nasilja. Zastopal je tudi Ano Politkovsko. Hkrati z Markelovom so ubili tudi novinarko opozicijskega časopisa Nova Gazeta Anastazijo Baburovo. Ustrelili so jo v glavo, medtem ko je prišla na pomoč Markelovu. Umrla je v bolnišnici nekaj ur po napadu, s čimer je postala četrta ubita novinarka omenjenega časopisa od leta 2000.
Natalija Estemirova, 15. julij 2009
Estemirovo so ugrabili 15. julija 2009 z njenega doma v Groznem, prestolnici Čečenije. Njene ostanke so našli blizu neke vasi v Ingušetiji. Truplo je bilo polno strelnih ran v glavo in predel prsnega koša. Estemirova je bila aktivistka in borka za človekove pravice, ukvarjala se je s primeri kršitve človekovih pravic v Čečeniji, kjer vlada Ramzan Kadirov, podaljšana Putinova roka.
Boris Berezovski, 23. marec 2013
Berezovskega so našli mrtvega v Berkshiru v Veliki Britaniji. Obdukcija je pokazala, da je bila njegova smrt skladna z obešenjem. Milijarder, nekdanji vladni predstavnik in matematik je bil nekdanji zaveznik Putina, po sporu med njima, ki je izbruhnil kmalu po tem, ko je Putin leta 2000 postal predsednik, pa je postal eden njegovih najbolj glasnih kritikov.
Boris Nemcov, 27. februar 2015
Nemcova so ustrelili na mostu v bližini Kremlja in Rdečega trga. Bil je znanstvenik in liberalni politik. Pod predsednikom Borisom Jelcinom je bil uspešen politik, od leta 2000 pa je bil odkrit Putinov kritik. Večkrat je bil izvoljen za poslanca v dumi. Od leta 2012 je bil eden od dveh predsednikov Republikanske stranke Rusije. Mnogi so ga videli celo kot Putinovega naslednika.
18